Poglavje obravnava razvoj podjetništva v Sloveniji od leta 1990 in omogoča podroben vpogled v razvoj politike podjetništva in kako se je le-ta institucionalizirala. V skladu s temeljnimi cilji, ki jih je sledila politika, obravnavamo tri značilna obdobja. Prvi, med letoma 1991 in 1996, je bilo obdobje oblikovanja vseh potrebnih institucij, in posledično uvedbe zakonodaje, ki utemeljuje nacionalno državo in popolno tržno gospodarstvo. Drugo obdobje, med letoma 1997 in 2003, je močno zaznamoval proces vstopanja v EU in usklajevanje slovenske zakonodaje s pravnim redom unije. Tretje obdobje po letu 2004 označuje bolj skladen razvoj politike pospeševanja MSP in podjetništva. Za vsako od teh obdobij so prikazane glavne naloge, politike, in ustanove, katerih cilj je bil podpirati MSP in podjetništvo. Pri ocenjevanju razvoja politike podjetništva v Sloveniji in njenih podjetniških institucij, ugotavljamo, da je bil dosežen pomemben napredek. Pregled politik je tudi pokazal, da se je od začetnega obdobja, za katerega je značilno oblikovanje organizacij in institucij, vzpostavljanje zakonov in oblikovanje splošnih pogojev in okvirov za delovanje MSP, Slovenija razvila do stopnje, na kateri so delne politike, programi in ukrepi pričeli konvergirati v bolj usklajene politike za podjetništvo.
COBISS.SI-ID: 10767388
Monografija podaja rezultate raziskovanja podjetništva na temelju podatkov globalnega podjetniškega monitorja. Osredotoča se na leto 2010 in primerja razvoj podjetništva v Sloveniji primerjalno z ostalimi državami. Uporablja longitudinalne podatke, ki so za Slovenijo zbrani od leta 2002 dalje. Osrednja pozornost je posvečena podjetniški aktivnosti, aspiracijam ter odnosu do podjetništva med odraslimi prebivalci Slovenije. Ugotavljamo, da je zgodnja podjetniška aktivnost v Sloveniji upadla ter da je zelo malo podjetnikov z visokimi aspiracijami, ki bi bili motivirani za rast svojega podjetja. Podjetniško okolje v Sloveniji ni dovolj spodbudno, da bi se posamezniki v večjem številu odločali za podjetništvo, še zlasti ne visoko izobraženi. Če temeljni pogoji, kot so bazično izobraževanje, infrastruktura, temeljni pravni red in podobno zadoščajo za uveljavljanje podjetništva iz nujnosti, pa je potrebno za podjetništvo iz priložnosti treba razvijati druge podjetniške okvire, kot so podjetniško izobraževanje, prenos znanja in tehnologije, tvegani kapital, razvojna politika, ipd.
COBISS.SI-ID: 67082753
Sodobna družba in njen prehod v družbo znanja terjata vse več ustvarjalnih in podjetnih posameznikov, ki so sposobni samostojnega - podjetniškega delovanja bodisi v okrilju določene organizacije bodisi kot podjetniki v lastnem podjetju. V prispevku opozarjamo na pomen podjetništva v sodobni družbi ter njegov vpliv na ekonomski in družbeni razvoj. Ugotavljamo, da je z izobraževanjem možno vplivati na nagnjenja in vrednote posameznikov, da bi se le-ti pogosteje odločali za samostojno podjetniško kariero. Na temelju raziskave, izvedene med študenti poslovnih šol na univerzah iz 11-ih držav, primerjamo podjetniške značilnosti slovenskih in tujih študentov. Rezultati raziskave kažejo, da je pri izobraževanju za podjetništvo potreben drugačen izobraževalni pristop, kot je primeren za izobraževanje bodočih menedžerjev velikih podjetij. Na osnovi podjetniškega programa, ki na Univerzi v Mariboru poteka od sredine devetdesetih let, spoznavamo, da znanje, pridobljeno v predavalnicah, samo po sebi ne zadošča za študentovo razumevanje vrednosti inovativnosti in ustvarjalnosti, ampak ga je treba nadgraditi z neposrednimi izkušnjami, ki jih je moč pridobiti v resničnem življenju - v opisanem primeru so to mentorska podjetja, kjer se s študenti izvaja izkustveni del izobraževalnega procesa. V razpravi uvajamo termin četverne vijačnice podjetniškega izobraževanja, da bi poudarili pomen štirih glavnih skupin akterjev, ki sodelujejo v opisanem izobraževalnem procesu: študenti, profesorji, podjetniki in podporna infrastruktura podjetniškega ekosistema.
COBISS.SI-ID: 10724124