V tem prispevku analiziramo stopnjo podjetniške aktivnosti v Jugovzhodni Evropi, pri čemer prikazujemo več značilnosti in vidikov podjetniške aktivnosti ter podjetnika, upoštevajoč kazalnike, ki jih analiziramo v okviru raziskave Global Entrepreneurship Monitor (GEM), kot tudi kazalnike, vključene v večdimenzionalni Global Entrepreneurship and Development Index (GEDI). Prikazujemo tudi prednosti in slabosti držav v Jugovzhodni Evropi, glede na tri dimenzije podjetništva, ki jih vključuje GEDI: odnos do podjetništva, podjetniška aktivnost ter aspiracije po rasti. V prispevku delimo države glede na stopnjo razvitosti v faktorska gospodarstva, učinkovitostna gospodarstva ali inovacijska gospodarstva. V primeru prvih dveh, so inštitucije in velika podjetja na tržišču prevladujoča in glavna gonilna sila gospodarske rasti. Ob prehodu iz učinkovitostnega (med državami Jugovzhodne Evrope uvrščamo v skupino učinkovitostnih gospodarstev BiH, Hrvaško, Makedonijo, Romunijo in Srbijo) v inovacijsko gospodarstvo (Grčija in Slovenija) igra podjetniška aktivnost pomembno vlogo. Seveda pa je podjetništvo prisotno v vseh fazah gospodarskega razvoja, razvoj podjetniške aktivnosti pa je dolgotrajen proces. Rezultati analize osmih držav Jugovzhodne Evrope, v primerjavi z vrednostmi kazalnikov drugih držav, vključenih v GEDI, nakazujejo nekatere pomembne usmeritve ekonomske politike. Večina proučevanih držav Jugovzhodne Evrope, ki se uvrščajo med učinkovitostna gospodarstva, bi za prehod v inovacijski tip, morala ustrezno pozornost nameniti večim komponentam dimenzije podjetniške aktivnosti, prav tako pa tudi komponentam podjetniških aspiracij po rasti. Tiste države, ki se uvrščajo med inovacijska gospodarstva, pa bi v splošnem večjo pozornost morale nameniti vsem komponentam podjetniških aspiracij po rasti.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 10949148Članek prispeva k razumevanju vloge socialnega podjetništva v gospodarskem razvoju, ob pogojih naraščajoče negotovosti v globalnem gospodarstvu. Osnovni namen prispevka je raziskati vprašanje, ali je socialno podjetništvo tisto, ki se lahko učinkovito uveljavi v pogojih velike negotovosti v svetovnem gospodarstvu. Na osnovi podatkov 49 držav, ki so bile v letu 2009 vključene v raziskavo Global Entrepreneurship Monitor (GEM), smo proučevali nagnjenost prebivalstva k vključevanju v socialno podjetništvo, značilnosti socialnega podjetništva ter povezave med socialnim podjetništvom ter prepričanji ljudi o pomenu socialnega podjetništva pri reševanju problemov skupnosti, družbe ter okoljskih problemov v državi. Pomen socialnega podjetništva v tem smislu v družbi smo le delno potrdili. Rezultati kažejo, da nagnjenost prebivalstva k socialnemu podjetništvu v povprečju narašča s stopnjo gospodarske razvitosti države. Nekateri rezultati pa nakazujejo tudi, da so problemi skupnosti, družbe ter okoljski problemi v državi v povprečju učinkoviteje rešljivi skozi podjetništvo, kot pa skozi socialno podjetništvo. Povzamemo lahko, da socialno podjetništvo v tem trenutku v povprečju ne predstavlja učinkovitega odgovora oziroma rešitve v pogojih naraščajoče negotovosti v svetovnem gospodarstvu, bi pa lahko pridobilo na pomenu ob predpostavki, da nosilci ekonomske politike spremenijo način upravljanja z viri na makroekonomskem nivoju.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 10776604Monografija podaja rezultate raziskovanja podjetništva na temelju podatkov globalnega podjetniškega monitorja. Osredotoča se na leto 2010 in primerja razvoj podjetništva v Sloveniji primerjalno z ostalimi državami. Uporablja longitudinalne podatke, ki so za Slovenijo zbrani od leta 2002 dalje. Osrednja pozornost je posvečena podjetniški aktivnosti, aspiracijam ter odnosu do podjetništva med odraslimi prebivalci Slovenije. Ugotavljamo, da je zgodnja podjetniška aktivnost v Sloveniji upadla ter da je zelo malo podjetnikov z visokimi aspiracijami, ki bi bili motivirani za rast svojega podjetja. Podjetniško okolje v Sloveniji ni dovolj spodbudno, da bi se posamezniki v večjem številu odločali za podjetništvo, še zlasti ne visoko izobraženi. Če temeljni pogoji, kot so bazično izobraževanje, infrastruktura, temeljni pravni red in podobno zadoščajo za uveljavljanje podjetništva iz nujnosti, pa je potrebno za podjetništvo iz priložnosti treba razvijati druge podjetniške okvire, kot so podjetniško izobraževanje, prenos znanja in tehnologije, tvegani kapital, razvojna politika, ipd.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 67082753