1. in 2. marca 2011 je Društvo za varstvo rastlin Slovenije (vodji organizacijskega odbora sta bila prof. dr. Stanislav Trdan, sicer predsednik društva, in prof. dr. Maja Ravnikar) v Podčetrtku izvedlo jubilejno 10. slovensko posvetovanje o varstvu rastlin, na katerem je bilo predstavljenih 76 ustnih referatov, ki so bili razvrščeni v 9 tematskih sekcij (uvodni referati, referati na okrogli mizi, varstvo sadnega drevja, varstvo vrtnin in okrasnih rastlin, varstvo vinske trte, varstvo poljščin, varstvo gozdnega drevja in drugih lesnatih rastlin, fitofarmacevtska sredstav in okolje, GIZ fitofarmacija). V posterski sekciji je bilo predstavljenih 28 prispevkov iz različnih področij fitomedicine. V Zborniku izvlečkov predavanj in referatov je na 123 straneh objavljenih 105 izvlečkov v slovenskem in angleškem jeziku, v Zborniku predavanj in referatov pa je v polnem besedilu na 397 straneh objavljenih 70 prispevkov. Oba zbornika sta uredila akad. Jože Maček in prof. dr. Stanislav Trdan, tehnično delo so opravili prof. dr. Stanislav Trdan, doc. dr. Matej Vidrih in Jaka Rupnik. V dveh dneh se je posvetovanja udeležilo 316 udeležencev iz vseh pomembnejših domačih raziskovalnih in strokovnih inštitucij, podjetij, ki tržijo FFS ter javne uprave.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 257422080V Srebrničah je bil izveden poljski bločni poskus, v katerem smo ugotavljali naravno odpornost 14 hibridov in 6 sort zelja na napad kapusovih bolhačev (Phyllotreta spp.), kapusovih stenic (Eurydema spp.) in kapusovih sovk (Mamestra spp.). V odvisnosti od dolžine rastne dobe, smo kultivarje zelja na prostem pridelovali od konca aprila do konca junija (zgodnji kultivarji), sredine julija (srednje zgodnji kultivarji) in sredine avgusta (srednje pozni kultivarji). Obseg poškodb in škodljivost preučevanih škodljivcev na listih in glavah neškropljenih in škropljenih rastlin zelja (uporabili smo le insekticida lambda-cihalotrin in tiametoksam) smo določevali s standardnimi vizualnimi lestvicami. Kultivar zelja in način zatiranja (škropljeno/neškropljeno) sta se v obeh letih izkazala za signifikantna dejavnika obsega poškodb preučevanih škodljivcev. Povprečni indeksi poškodb na zunanjih listih zelja so bili pri vseh preučevanih škodljivcih signifikantno nižji na škropljenih rastlinah. Največjo produktivnost smo potrdili pri srednje zgodnjih kultivarjih, zgornji kultivarji pa so se izkazali za najmanj produktivne. Na napad gosenic kapusovih sovk na glavah zelja so bili daleč najbolj občutljivi zgodnji kultivarji, srednje pozni kultivarji pa so v tem pogledu pokazali največjo naravno odpornost. Ugotavljamo, da številčnost preučevanih škodljivcev na zelju v veliki meri določajo kolobar, vremenske razmere, razvojni stadij zelja, način pridelave (uporaba/neuporaba insekticidov) in izbira kultivarja. Slednji namreč z različnimi morfološkimi in biokemičnimi parametri predstavljajo različno ustrezno okolje za ovipozicijo, razmnoževanje in prehranjevanje preučevanih škodljivcev in so s tem različno naravno odporni oziroma občutljivi na njihov napad.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 6681977Na delavnici "Možnosti okoljsko sprejemljive pridelave poljščin , industrijskih in krmnih rastlin ter trajnostne rabe travinja v Sloveniji" so bili predstavljeni tudi rezultati alternativnih načinov zatiranja fižolarja z diatomejsko zemljo, prahom njivske preslice in prahom prave sivke (prvi poskus) ter eteričnimi olji rožmarina, bergamotke, kafre, navadnega lovorja in žajblja (drugi poskus). Diatomejska zemlja in eterična olja rožmarina, navadanega lovorja in žajblja so pokazali največjo insekticidno učinkovitost in jih priporočamo za nadaljevanje poskusov v skladiščih.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 6666873