Genetsko strukturo populacij lipana (Thymallus thymallus) v zahodnobalkanski regiji smo določili na osnovi delnega zaporedja kontrolne regije mitohondrijske DNK (mtDNK) in 12-ih mikrosatelitnih označevalcev. Primerjali smo 14 populacij iz rek jadranskega in donavskega povodja, našli smo 11 različnih mtDNK haplotipov, od katerih en pripada jadranski kladi, en alpski, ostali pa balkanski filogenetski kladi. Balkanska klada se deli dalje v severno (slovenske populacije) in južno (populacije iz Črne gore in Bosne in Hercegovine). Genetska distanca med obema balkanskima podkladama je znatna (0,75-1,8%) in je verjetno posledica večkratnih valov naselitve v pleistocenu, ki so ga zaznamovale številne poledenitve in otoplitve. Genetska distanca med jadransko in donavsko klado (4%) je posledica starejše ločitve v srednjem pliocenu. Analiza mikrosatelitnih označevalcev je optrdila visoko genetsko raznolikost (v povprečju 7,5 alelov na posamezen označevalec, Hexp 0,58). V nekaterih populacijah smo zaznali sledi vlaganja lipana iz tujih populacij. Na osnovi raziskave smo predlagali smernice varovanja avtohtonih populacij.
COBISS.SI-ID: 3027080
Lipan (Thymallus thymallus) je sladkovodna riba, razširjena v večjem delu evrope, vendar so njene skrajno južne populacije pretežno neraziskane. V okviru raziskave smo zbrali 80 vzorcev iz štirih srbskih rek (Ibar, Lim, Drina in Rzav), določili nukleotidno zaporedje kontrolne regije in gena ATP6 na mitohondrijski DNA ter genotipe na 12-ih mikrosatelitnih lokusih. Našli smo nove mitohondrijske haplotipe kot tudi že prej opisane v Sloveniji in s tem potrdili dokumentirano vlaganje slovenskega lipana v srbske reke. Genetsko raznolikost na osnovi mikrosatelitov, strukturiranost populacij, nedavna in zgodovinska ozka grla smo določili z uporabo specializiranih računalniških programov. Odkrili smo, da se populacije iz Ibra, Lima in Drine razlikujejo od vseh drugih primerjanih iz prejšnjih študij, potrdili neavtohtonost populacije iz Rzava in sledi vlaganja v Drino. Zgodovinsko ozko grlo smo določili v času zadnje poledenitve, kar pomeni, da se kljub bližini balkanskega ledenodobnega zavetišča zgodovinska dinamika srbskih populacij ne razlikuje od preostalih evropskih populacij.
COBISS.SI-ID: 2821000