V 2008 je Evropski Svet sprejel revidiran okvirni dokument o upravljanju z odpadki, kjer spodbujajo obtok in ponovno uporabo odpadkov, z namenom zmanjšati odlaganje in potencialne vplive na okolje. Ta članek raziskuje vzrok, količino in frakcije gradbenih odpadkov, ki nastanejo pri procesih vzdrževanja cest v Nigradu ter identificira obstoječo prakso upravljanja z odpadki. Na osnovi pridobljenih rezultatov so bili predlagani novi pristopi k ravnanju z gradbenimi odpadki, ki omogočajo zmanjšanje okoljskih vplivov in znižanje stroškov, predvsem pri snovanju trajnostnih storitvenih procesov. Tako smo izvedli LCA obstoječega storitvenega procesa, ki je pomagala identificirati in razširiti razumevanje okolskih vplivov storitvenega procesa.
COBISS.SI-ID: 15923478
Javna razsvetljava v Sloveniji je iz energetskega vidika izjemno potratna. Analize iz leta 2006 in 2007 prikazujejo, da je bila poraba energije na prebivalca v Sloveniji 84kWh, mredtem ko je bilo evropsko povprečje 50 kWh. Maribor je ena izmed najbolj potratnih občin, saj je poraba energije za javno razsvetljavo 120 kWh na prebivalca. V letu 2009 so v mariboru pričeli izvajati pilotni projekt zamenjave obstoječih svetilk z novimi LED svetili, ki jih proizvajajo v Sloveniji. Ta prispevek obravnava okoljske vplive javne razsvetljave iz vidika uporabe dveh različnih tehnologij (LED in visokotlačna natrijeva) v vseh fazah življenjskega cikla, ki bodo pripomogli odločevalcem pri usklajevanju okoljskih, družbenih in finančnih zahtev pri storitvah javne razsvetljave.
COBISS.SI-ID: 67357441
Spodbujanje znanja o okolju v zgodnjem življenjskem obdobju izobraževanja predstavlja močno osnovo za nadaljnje okoljsko vedenje, kot tudi pomaga k usmerjanju v trajnostno družbo. Ta članek je osnovan na študijah okoljskega vedenja učencev v osnovni šoli (ruralno okolje). Ovrednotili smo okoljsko vedenje. Rezultati so pokazali, da izobraževanje v šoli prispeva samo eno tretjino k okoljskemu vedenju. Ostali faktorji, ki spodbujajo okoljsko vedenje (obnašanje) so primarno in sekundarno družbeno okolje, strukturne in infrastrukturne pogoje v izobraževalni ustanovi, spol, kjer ima veliko vlogo emocionalni vpliv. Avtorji prispevka predlagajo, da bi neskladje med znanjem in vedenjem (obnašanjem) lahko izboljšali na več načinov, npr. z vzorom učiteljev in preostalih zaposlenih, izboljšanjem infrastrukturnih razmer in spremembo kurikulumov.
COBISS.SI-ID: 15248406
Dosežek je povezan z vsebino, saj smo raziskovali dejavnike, ki vplivajo na ohranjanje ekosistemov in celostno vključevanje trajnostnega razvoja organizacije, ki ga bomo uporabili pri vključevanju TR in kazalcev v podjetju Nigrad. Članek raziskuje iniciative za trajnostni razvoj in kako je trajnostni koncept prešel iz družbe v izobraževanje. Kot rezultat, veliko univerz zaostaja za podjetji iz vidika integracije trajnostnega razvoja. Opravljena analiza deklaracij je pokazala, da bi moral biti trajnostni razvoj in trajnostno delovanje vključen v organizacije na osnovi celostnih, trans-disciplinarnih in sistematičnih pristopov. Takšna integracija pa temelji na moralni obvezi posameznikov, ki razmišljajo širše, vključujoč sedanje in prihodnje generacije, tako da lahko tisti, ki so bolj usposobljeni na področju trajnostnega razvoja lahko bolj efektivno izobražujejo za "trajnostne družbene vzorce".
COBISS.SI-ID: 15835414