IZHODIŠČA. Astma je kronična bolezen, katerih skupna značilnost je vnetje dihalnih poti in strukturnega preoblikovanja. Vaskularni endotelijski rastni faktor (VEGF), ki je glavni regulator angiogeneze, je povišan pri bolnikih z astmo. VEGF prispeva k odzivnosti dihalnih poti in vpliva na njihovo preoblikovane. Izkazalo se je, da zdravljenje bolnikov z astmo zmanjšuje raven VEGF, zaviranje VEGF pa zmanjša simptome astme pri miših. Zato so lahko polimorfizmi gena A VEGFA povezani z odzivom na zdravljenje astme. METODA. V raziskavo je bilo vključenih 131 otrok z astmo zdravljenih z inhalacijskim glukokortikoidom (IGK) flutizanon proprionatom ali antilevkotrienom (LTRA) montelukastom. Opravljena je bila asociacijska analiza med izboljšanjem pljučne funkcije- ocenjene s odstotkom pričakovane vrednosti forsiranega izfiha v prvi sekundi (%FEV1), kvocientom med FEV1 in forsirano vitalno kapaciteto (FVC) po 6 in 12 mesecih zdravljenja ter urejenost astme po 12 mesecih zdravljenja ter dvemi poliformizmi rs2146323 in rs833058 v VEGFA genu. REZULTATI. Polimorfizem rs2146323 A)C v VEGFA je bil povezan z odzivom na IGK. Astmatiki z AA genotipom so imeli večji prirastek v %FEV1 kot tisti z AC ali CC genotipom (p=0.018). Obratno, AA genotip v rs2146323 je bil povezan z neurejenostjo astme pri bolnikih, ki sotrajno prejemali LTRA (p=0.020) ter nižjim razmerjem FEV1/FVC rpi bolnikih, ki so LTRA prejemali občasno (p=0.044). poliformizem rs833058C)t je bil povezan z dobrim terapevtskim odzivom na epizodično predpisan LTRA.
COBISS.SI-ID: 29912793
V članku smo predlagali neinvazivno metodo merjenja mišične sestave in preverili njeno med-dnevno ponovljivost. Ugotovili smo, da je ponovljivost dovolj visoka za veljavno uporabo metode.
COBISS.SI-ID: 2212307
IZHODIŠČA. Prevalenca depresije v primarnem zdravstvu je zelo visoka. Okoli polovica pacientov z depresijo ostane neprepoznanih. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali uporaba presejalnih vprašalnikov pomaga zdravnikom družinske medicine pri prepoznavanju večjega števila pacientov z depresijo. METODA. V raziskavi je sodelovalo 25 izbranih zdravstvenih timov (zdravnik družinske medicine in medicinska sestra) in 2328 bolnikov (86 % od povabljenih k raziskavi), starih nad 18 let, ki se niso zdravili za duševno motnjo in so slučajno obiskali svojega zdravnika v času raziskave. Raziskava je potekala v dveh fazah, obe sta se odvijali po tri zaporedne ure dnevno deset delovnih dni. V prvi fazi so zdravniki beležili število novih diagnoz depresije. Čez šest tednov so pri odkrivanju depresije uporabili Vprašalnik o bolnikovem zdravju 9 (VBZ-9), poleg tega so bolniki v čakalnici predhodno izpolnili Zungovo samoocenjevalno lestvico depresivnosti (ZSLD). REZULTATI. V prvi fazi je bila depresija diagnosticirana pri 5,7 % obravnavanih bolnikov, v drugi je presejalni kriterij preseglo 10,9 % (ZSLD) oz. 9,6 % (VBZ-9) bolnikov. Razlike so bile statistično pomembne pri ZSLD (p(001). Med osebami s pozitivnim presejalnim rezultatom je bilo največ žensk - 16,9 % (VBZ-9) oz. 18,8 % (ZSLD), in največ oseb s kroničnim stanjem - 22 ,0% (VBZ-9) oz. 23,3 % (ZSLD), v obeh primerih v starosti od 46 do 55 let. Zdravniki so zaradi znakov in simptomov depresije obravnavali 94,6 % (VBZ) oz. 71,3 % (ZSLD) oseb s pozitivnim presejalnim rezultatom. ZAKLJUČKI. Rezultati obeh presejalnih vprašalnikov so bili primerljivi in kažejo, da so lahko presejalni vprašalniki zdravniku v pomoč pri učinkovitejšem prepoznavanju depresije. Smiselno bi se bilo usmeriti predvsem na najbolj ogrožene skupine – ženske in kronične bolnike v starostni skupini med 46 in 55 let.
COBISS.SI-ID: 30426329