Lakaze iz gliv uporabljajo v lesni in papirni industriji ter v okoljevarstvene namene. Čeprav so v zadnjih letih opisali nekaj bakterijskih lakaz, se znanstveniki niso dosti ukvarjali s prokarionti kot viri novih lakaz, predvsem zaradi pomanjkanja znanja o razširjenosti in raznolikosti bakterijskih lakaz. V pričujočem delu smo z bioinformatskim pristopom iskali gene za lakaze v preko 2200 bakterijskih genomih in štirih metagenomskih setih podatkov. Uporabili smo nove verjetnostne modele (pHMM) dvo- in trodomenskih lakaz in našli preko 1200 domnevnih genov za lakazam podobne encime. Mnogi (76 %) kodirajo signalne peptide, kar kaže na transport teh proteinov iz citoplazme. Našli smo tudi več primerov horizontalnih genskih prenosov. V metagenomskih setih smo našli mnogo sekvenc, ki jih filogenetsko nismo mogli umestiti, kar nakazuje, da gre za nove gene. Lakazne gene smo našli tudi v anaerobnih bakterijah, v avtotrofih in alkalifilih, kar odpira nove hipoteze o ekološki vlogi teh encimov. Bakterije, ki vsebujejo gene za lakaze, predstavljajo pomemben vir novih biotehnoloških učinkovin. Za pričujoč projekt ta raziskava predstavlja odličen vir novih, še neraziskanih bakterijskih lakaz. Objava v PLoS ONE je vezana tudi na EU- FP7 projekt “Metaexplore:Metagenomics for bioexploration-tools and applications” in na ARRS projekt J44250 “Metagenomika za preučevanje in biorudarjenje bakterijskih lakaz za sonaravno ohranjanje okolja”
COBISS.SI-ID: 3993720