Izhodišča: Primerno in varno prehranjevanje je pomembno za razvoj otroka. Otroci z motnjo v razvoju imajo pogosto težave pri hranjenju in požiranju. Zanesljiva klinična ocena stanja je podlaga za učinkovito vodenje in terapevtsko obravnavo otrok z motnjami pri hranjenju in požiranju. V študiji smo želeli preveriti zanesljivost med ocenjevalci pri uporabi v slovenščino prevedenega standardiziranega presejalnega testa za oceno motnje hranjenja in požiranja pri otrocih z razvojno nevrološko motnjo. Metode: Otroke smo po privolitvi staršev posneli med hranjenjem in nato ocenili potek hranjenja s testom za oceno motenj hranjenja in požiranja (angl. Dysphagia Disorder Survey, DDS). Pri analizi zanesljivosti med ocenjevalci smo primerjali rezultate ocen drugega dela presejalnega testa treh ocenjevalcev, logopedinj. Rezuzltati: Ocenili smo 30 otrok, starih od dve do 17 let, z razvojno nevrološko motnjo, ki so imeli težave pri hranjenju in požiranju. Statistična analiza rezultatov ocenjevanja je pokazala visoko zanesljivost pri skupnem dosežku otrok (ICC = 0,964) in pri večini posameznih postavk testa (ICC med 0,629 in 0,932). Zaključki: Rezultati študije so pokazali, da je standardizirani presejalni test za oceno motnje hranjenja tudi po prevodu v slovenščino zanesljiv. Menimo, da je DDS primeren za ocenjevanje motenj hranjenja in požiranja pri otrocih z razvojno nevrološko motnjo v klinični praksi.
COBISS.SI-ID: 1842793
Izhodišče: Razvojna motnja koordinacije je stanje, ki pomembno vpliva na izvajanje vsakodnevnih veščin pri otrocih na vseh področjih funkcioniranja. Pogosteje imajo te težave dečki. Znano je, da slabša koordinacija gibanja vpliva tudi na učne dosežke. Znanih je več terapevtskih programov, v zadnjem času pa se uveljavlja kognitivni pristop v procesu učenja učinkovitega izvajanja vsakodnevnih aktivnosti. Želeli smo preveriti, kako učinkovit je ta program. Metode: V študijo smo od 1. 1. 2012 do 1. 10. 2013 vključili vse otroke, ki so imeli pri koordinaciji gibanja težave, ki so pomembno vplivale na učne dosežke, niso bile posledica druge znane bolezni in so pri testiranju s testom ABC gibanja dosegli rezultate pod 15. percentilom. Otroci so v terapevtskem programu izbrali nekaj aktivnosti, ki so jih želeli izboljšati, nato pa smo v programu uporabili kognitivni pristop v procesu učenja teh aktivnosti po načelu: cilj, načrt, naredi, preveri. Otroci so svojo izvedbo in zadovoljstvo ocenili s testom Canadian Occupation Performance Measure (COPM), delovna terapevtka pa je otrokovo izvedbo ocenila s testom Performance Quality Rating Scale (PQRS). Rezultati: Otroci so opravili povprečno 9,6 obravnave. Ob koncu so dosegli statistično značilno boljše rezultate pri oceni izvedbe in zadovoljstva s testom COPM. Tudi ocene s testom PQRS so bile značilno boljše. Zaključek: Rezultati analize kažejo, da je kognitivni pristop v procesu učenja učinkovitega izvajanja vsakodnevnih aktivnosti učinkovit. Ker je bila skupina vključenih otrok majhna, bo treba študijo še nadaljevati in vključiti večje število otrok z razvojno motnjo koordinacije.
COBISS.SI-ID: 1843049
Izhodišča: Čeprav cerebralna paraliza ni napredujoča bolezen, se kot posledica okvare zgornjega motoričnega nevrona razvijejo spastično zvišan mišični tonus in s tem povezane kontrakture. Eden novejših postopkov za izboljšanje funkcije gibanja pri otrocih s cerebralno paralizo je tudi vadba hoje na robotskem sistemu Lokomat. Rezultati nekaterih raziskav kažejo, da se z vadbo na Lokomatu izboljšajo tudi obsegi pasivne gibljivosti v sklepih spodnjih udov. Metode: Analizirali smo rezultate meritev obsegov pasivne gibljivosti otrok s cerebralno paralizo, ki so vadbo opravili od novembra 2011 do oktobra 2013. Vadba je potekala štiri do petkrat tedensko, do 30 minut, štiri tedne. Rezultati: V študijo smo vključili 24 otrok. Skoraj vsi so imeli zmanjšane obsege pasivnih gibov v gležnjih v smeri dorzalne fleksije, 10 otrok je imelo zmanjšane obsege pasivnih gibov v kolenih in 16 v kolkih. Z vadbo na Lokomatu so se izboljšali obsegi pasivnih gibov v sklepih spodnjih udov. Razlike so bile statistično značilne. Zaključek: Vadba na Lokomatu je učinkovita metoda za izboljšanje obsegov pasivnih gibov v sklepih spodnjih udov.
COBISS.SI-ID: 1843305
Uvod: Znano je, da kronična bolezen otroka in njegove zmanjšane zmožnosti predstavljajo povečano tveganje za razvoj psihičnih in socialnih težav pri otroku in njegovi družini. Razumevanje postopkov oskrbe nam omogoča izboljšanje sistema postopkov oskrbe in preprečevanje razvoja ali zmanjševanje že obstoječij psihosocialnih težav kronično bolnega otroka in njegove družine. Namen: Želeli smo ugotoviti, kakšen je pomen posameznih dejavnikov povezanih z otrokom, družino in zdravstveno ustanovo, kjer je otrok voden zaradi kroničnih težav za zadovoljstvo staršev s postopki oskrbe. Metode: Starše otrok, ki so bili vključeni v postopke rehabilitacije na URI Soča v letu 2010, smo povabili k sodelovanju v študiji. Vprašalnik za oceno postopkov oskrbe (The Measure of Process of Care, MPOC-20) smo poslali 238 staršem. Poleg tega smo jim poslali še vprašalnik o zdravstvenih težavah njihovih otrok, funkcijskih sporobnostih, vključenosti v terapevtske programe in posameznih značilnostih družine. Rezultati: 104 staršev se je odzvalo na povabilo. Univariatna analiza vpliva posameznih dejavnikov je pokazala, da je pomembno vplivala na zadovoljstvo staršev le prisotnost ključne osebe. Zaključek: Rezultati so potrdili pomen ključne osebe v postopkih oskrbe v konceptu v družino usmerjene obravnave. V prihodnosti bo potrebno izpeljati še multivariatno analizo morebitnega vpliva vključenih dejavnikov, da bomo bolje razumeli zadovoljstvo staršev s postopki oskrbe.
COBISS.SI-ID: 1845865