Teoretična izhodišča: Zdravniki v tujini so zadržani do uvajanja sredstev sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT) v družinsko medicino zaradi neplačanega dodatnega dela, porabe časa, potencialne poplava elektronske pošte, neprimernega medija komuniciranja glede na vsebino, dvomov o varnosti, možnih zmot ali zamud pri zdravljenju. Metoda: Leta 2011 je bil sistematični vzorec družinskih zdravnikov povabljen, da izpolni vprašalnik o možnostih uporabe sodobnih IKT za komunikacijo z bolniki (Cronbach α)0,7). Dosežen je bi 84,6 % odziv. Na vprašanje Ali bi pristali na uvedbo e-pošte in mobilnega telefona v komunikaciji s svojimi bolniki (odvisna spremenljivka) je odgovorilo 79,2 % zdravnikov. Vpliv neodvisnih dejavnikov (zlasti potrebnih pogojev v družinski medicini) je bil preverjen z logistično regresijsko analizo, ki je pojasnila 54 % variance (P ( 0,05 meja statistične pomembnosti). Rezultati: 70,4 % zdravnikov bi pristalo na uvedbo e-pošte in mobilnega telefona kot rednih načinov komunikacije. Na to je vplivala višja starost (RO=1,33; IZ 95 %1,07-1,65; P=0,011), delovišče na podeželju (RO=7,97, IZ 95 % 1,20-53,12; P=0,032), pogostejša uporaba računalnika v službi (RO=7,01, IZ 95 % 1,76-27,86; P=0,006) ter prednosti e-pošte: hitrejši prenos sporočil (RO=6,60; IZ 95 % 1,83-23,71; P=0,004) in prihranek časa (RO=7,55; IZ 95 % 2,00-28,51; P=0,003). Odklonilen odnos so imeli samski in ovdoveli (RO=0,22; IZ 95 % 0,06-0,85; P=0,028), ki so menili, da bi bilo pred tem nujno reorganizirati delo (RO=0,02; IZ 95 % 0,00-0,24; P=0,002). Razprava: Večina zdravnikov družinske medicine je bila uvedbi e-pošte in mobilnega telefona kot rednega načina komuniciranja z bolniki naklonjena, kar ni bilo povezano s potrebo po reorganizaciji dela.
COBISS.SI-ID: 30745817
Teoretična izhodišča: S pojavljanjem in uporabo novih informacijskih tehnologij se spreminja komunikacija v družinski medicini. Predstavljen je odnos zdravnikov družinske medicine do uporabe e-pošte v komunikaciji z bolniki. Metode: Vsak tretji od 935 iz registra družinskih zdravnikov je bil maja 2011 povabljen k prostovoljnemu in anonimnemu sodelovanju. Do konca junija 2011 je bilo vrnjenih 264 vprašalnikov od načrtovanih 312 (84,6 % odziv). Vprašalnik obsega 56 (sklopov) vprašanj z ustrezno notranjo konsistentnostjo (Cronbach α)0.7). Statistična analiza je bila opravljena s programom SPSS 18.0. Za analizo povezanosti neodvisnih spremenljivk z odvisno je bila uporabljena linearna regresija, bločna metoda analize. Za posamezno neodvisno spremenljivko je bil izračunan koeficient beta, t-vrednost in p-vrednost. P-vrednost ( 0,05 je bila meja statistične pomembnosti. Rezultati: V vzorcu je bilo 194 (73,5 %) žensk in 69 (26,1 %) moških, starih 44,2±10,2 let, zaposlenih v javnih zavodih (190 (72,2 %)), zasebnih zdravstvenih zavodih (17 (6,5 %)), oziroma so delali kot koncesionarji (56 (21,3 %), s povprečno delovno dobo v družinski medicini 16,1±11,1 let. Le 12 (4,5 %) zdravnikov je svetovanje in vodenje bolnikov z uporabo e-pošte zavrnilo. Sprejemanje e-pošte kot načina komunikacije z bolniki je bilo povezano z uporabo interneta za izobraževanje (β=0,15; p=0,048), z oceno, da so prednosti uporabe e-pošte hitrejši prenos sporočil (β=0,25; p=0.005), prihranek časa (β=0,19; p=0,025) ter dokazilo o prejemu (β=0,19; p=0,032), kar pojasni 51% variance. Razprava: Redna raba interneta za izobraževanje in značilnosti e-pošte, povezane z izrabo časa ter povratno informacijo o prejemu sporočila, določajo odnos družinskih zdravnikov do komunikacije z bolniki prek e-pošte.
COBISS.SI-ID: 29946329
OPIS: Cochrane pregled/analiza zajema vlogo telefona na obravnavo oseb z virusom HIV oziroma obolelih z aids. Tako v razvitih in državah v razvoju je velik delež ljudi, ki ne vedo, da so okuženi z virusom HIV. Poznavanje lastnega serostatus HIV je potrebno za dostop do podpore osebam okuženim s HIV, nego in zdravljenje in preprečevanje nadaljnjega prenosa virusa HIV. Uporaba telefona namesto neposredne komunikacije v živo kot način obveščanja o rezultatih testiranj, bi lahko dosegla več oseb, ki prejemajo svoje rezultate testa okuženosti z virusom HIV.
COBISS.SI-ID: 30603737
Namen: Odkriti dejavnike, povezane z odnosom zdravnikov in bolnikov do uporabe e-pošte v medsebojni komunikaciji v družinski medicini v Sloveniji. Metoda: S sistematičnim vzorčenjem družinskih zdravnikov (84,6 % odziv) in obiskovalcev ambulant družinske medicine (92,1 % odziv) so bili 2011 zbrani odgovori na vprašalnik s 46 identičnimi sklopi vprašanj (Cronbach α)0,7). Za analizo povezanosti neodvisnih spremenljivk z odvisno je bila uporabljena linearna bločna regresija z mejo statistične pomembnosti P (0,05 na združeni bazi podatkov (n= 810; 63,3 % vseh vključenih). Rezultati: Vzorec je sestavljen iz 232 (28,6 %) zdravnikov in 578 (71,4 %) bolnikov, starih 39,7±11,7 let. Oboji so enako naklonjeni uporabi e-pošte v medsebojni komunikaciji, povezano s prihrankom časa (β=0,27; p(0,001), hitrejšim prenosom sporočil (β=0,14; p=0,004), s potrditvijo sprejema sporočila (β=0,12; p=0,002) in rabo e-pošte za osebne stike (β=0,07; p=0,043), medtem ko je zavračanje povezano s stanom (samskim ali vdovstvom) (β=- 0,08; p=0,020) in možnostjo nesporazumov (β=- 0,09; p=0,010), kar pojasni 38,1 % variance. Zaključek: Na odnos zdravnikov in bolnikov do uporabe e-pošte v medsebojni komunikaciji v družinski medicini vplivajo značilnosti in siceršnja uporaba e-pošte.
COBISS.SI-ID: 30294489
Izhodišče: Uporaba mobilnega telefona oziroma storitve kratkih (SMS) in multimedijskih sporočil (MMS), je postala uveljavljeni način komuniciranja s široko paleto aplikacij, vključno s sporočanja izidov medicinskih postopkov bolnikom. Alternativni načini obveščanja o rezultatih so komunikacija v živo, obvestila po pošti, uporaba fiksnega ali mobilnega telefona, spletni zdravstveni zapisi in e-pošta. Možne prednosti uporabe SMS so udobje tako za bolnike kot za ponudnike zdravstvenih storitev, krajše čakalne dobe za zdravstvene storitve in nižji zdravstveni stroški. Namen in cilji: Da bi ocenili učinke delovanje SMS pri obveščanju o rezultatih zdravniških preiskav, odzive bolnikov, njihovo vedenje in morebitne posledice za zdravje. Sekundarni cilji vključujejo oceno udeležencev intervencije, neposredne in posredne stroške zdravstvenega varstva in možnih tveganj. Načini iskanja: Preiskali smo Cochrane Centralni register nadzorovanih študij (CENTRAL, Cochrane Library 2009, 2. izdaja), Medline (OvidSP) (od januarja 1993 do junija 2009), EMBASE (OvidSP) (od januarja 1993 do junija 2009), PsycINFO (OvidSP) (od januarja 1993 do junija 2009), CINAHL (EBSCOhost) (od januarja 1993 do junija 2009), LILACS (januarja 1993 do junija 2009) in Afriško zdravstveno antologijo (od januarja 1993 do junija 2009). Pregledali smo tudi sivo literaturo (vključno s protokoli študij) in referenčne sezname izdelkov. Merila za izbor: V raziskavo smo vključili randomizirane kontrolirane študije (RCTs), kvazi-slučajnostne nadzorovane študije (QRCTs), nadzorovane vzdolžne (CBA) študije, ali časovne serije (ITS) - študije na vsaj treh časovnih točkah pred in po intervencijah.
COBISS.SI-ID: 30291161