Modalni parametri mehanskega sistema se spreminjajo tekom procesa utrujanja materiala. V primeru vibracijskega preizkusa utrujanja se morajo te spremembe upoštevati, da se lahko zagotavlja konstantna amplituda napetosti pri obremenitvenih ciklih. V raziskavi je bila razvita napredna metodologija pospešenega testa utrujanja, ki temelji na dinamskem odzivu preizkušanca v bližini resonančnega območja in sočasno spremlja spremembe modalnih parametrov tekom preizkusa. Na podlagi meritev faznega kota in amplitude napetosti se v vzbujevalni signal korigira v realnem času; na ta način se izniči vpliv sprememb modalnih parametrov na amplitudo obremenitvenih ciklov. Razvita metodologija zagotavlja konstanten obremenitveni nivo tekom vibracijskega preizkusa do nastopitve končne porušitve vzorca. S predstavljeno metodologjio je mogoče relativno hitro dobiti točko na Woehlerjevi krivulji ter obenem opazovati spreminjanje lastne frekvence in faktorja dušenja tekom utrujevalnega preizkusa. Nova metodologija s kontrolo v realnem času je v raziskavi aplicirana na aluminijev Y-vzorec (10E6 ciklov se doseže v 21 minutah) in se lahko uporablja na vzorcu s poljubno geometrijo. Poleg hitre pridobitve Woehlerjeve krivulje se lahko metodologija uporabi tudi za validacijo analize vibracijskega utrujanja.
COBISS.SI-ID: 12402971
Članek obravnava način eksperimentalne validacije kompleksnega sistema togih teles z različnimi masno-geometrijskimi lastnostmi v primeru poljubnega vzbujanja. Analizirano je bilo obnašanje nihajnega sistema z 24 prostostnimi stopnjami relativno velikih dimenzij. Ta teoretični popis gibanja je bil uporabljen pristop dinamike sistemov togih teles. Validacija je vsebovala konvencionalni kot tudi brezžično-komunikacijski pristop zajema merilnih signalov. Rezultati so potrdili zmožnost predlaganega pristopa pri napoved dinamskega obnašanja težko merljivih sistemov.
COBISS.SI-ID: 12156187
Za namen izboljšanja avtomatske prepoznave vzorcev je bila razvita nova metoda, temelječa na globalni poziciji vozlišč znotraj teorije absolutnih vozliščnih koordinat. Za posamezne končne elemente so bili uporabljene ravninske izoparametrične ploskve z 24 prostostnimi stopnjami za zagotovitev zveznosti gradientov med elementi. Na ta način smo se izognili linearizaciji raztezkov ter posledično vzpostavili naravno konsistenco z nelinearno teorijo kontinuuma. Za verifikacijo omenjenega pristopa so bile opravljene meritve na namesko izdelani napravi.
COBISS.SI-ID: 12544795