Različni pristopi, ki segajo od statistične disekcije fenotipske varibilnosti do iskanja kandidatnih genov z velikim fenotipskim učinkom, so bili uporabljeni za študij laktacije pri domačih živalih. Cilj te raziskave je bil razviti novo raziskovalno orodje, namenjeno in vitro študijam fizioloških poti, odgovrnih za razvoj mlečne žleze, laktacije, rekonstrukcije mlečne žleze in imunskega odziva, podprto z uporabniku prijaznim bioinformacijskim orodjem, ki temelji na genskih kartah in omogoča povezovanje različnih vrst podatkov. Vzpostavili smo epitelno celično linijo kozje mlečne žleze, ki ima pretežno epitelno morfologijo, ki se odziva na lactogene hormone in kaže regeneracijski potencial v hetrolognem modelu miške. Odziv primarnih epitelnih celic na patogene bakterije Mycoplasma agalactiae smo raziskovali z metodo RNA sekvenciranja in identificirali 1553 diferencialno izraženih genov 24 h po okužbi. Večina diferencialno izraženih genov pripada genom, ki uravnavajo celični ciklus, izražanje pro-vnetnih citokinov, kemokinov in genov, ki sodelujejo pri presnovi maščob. Bioinformatska analiza 359 domnevnih tarč za v mlečni žlezi izražene miRNA je pokazala polimorfne tarče za BTA-MIR-199b,-199a-5P in -361 v genu za IL1B gena in tarče za mir-126 v genu za CYP11B1. Grafično povezovanje različnih vrst podatkov s programom DairyVis omogoča identifikacijo genomskih regij z večjim številom potencialnih funkcionalnih elementov, ki jih je treba eksperimentalno preveriti. Novo razvita linija MEC in integracija bioinformatskih orodij v bazo DairyVis predstavljata obetavno metodološko podporo za nadaljnje raziskave na področju biologije laktacije.
COBISS.SI-ID: 2932360
Matične celice v kozji mlečni žlezi do sedaj še niso bile raziskane, obstaja pa nekaj študij na epitelni frakciji izolirani iz kravje mlečne žleze. Matične celice se pri človeku in miši nahajajo v bazalni celični populaciji epitelija mlečne žleze. Kljub velikemu naboru protiteles, ki reagirajo z mišjimi in človeškimi epitopi, je izolacija čiste populacije matičnih celic še vedno nemogoča, saj do danes še vedno ni odkritih definitivnih markerjev. V naši študiji smo z in vitro in in vivo testi hoteli dokazati, da se v mlečni žlezi koze nahajajo predniške celice oziroma matične celice. V testu za dokaz klonogene proliferacije predniških celic smo kozje epitelne celice v nizkem številu nacepili na s kolagenom prevlečene rastne posodice skupaj z z mitomicinom C inaktiviranimi fibroblasti. Kolonije, ki so zrastle, smo okarakterizirali morfološko in imunofluorescentno. Glede na izražanje za linijo specifičnih citokeratinov, 14 in 18, smo določili frekvenco posameznih predniških celic. Vsebnost predniških celic je bila zelo odvisna od testiranega vzorca, od gojitvenega medija in tudi od starosti živali iz katere smo pridobili vzorec. S transplantacijskim poskusom smo dokazali, da so matične celice zmožne in vivo regeneracije epitelnih struktur v kolagenskih gelčkih, po presaditvi le-teh pod ledvično kapsulo miši NOD/SCID. Po 4-6 tednih smo gelčke odstranili, v njih smo opazili strukture, ki spominjajo na epitelij v intaktni kozji mlečni žlezi, kjer na citokeratin 14-pozitivne mioepitelne celice pokrivajo citokeratin 18-pozitivne luminalne celice, ki se odpirajo v lumen. Tako smo dokazali, da v kozji mlečni žlezi obstajajo celice, ki so zmožne proliferacije in regeneracije.