Napeljevanje je naklepno vplivanje na drugega, ki pri naslovniku povzroči odločitev, da izvrši dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja in je protipravno. Ta kratka in jedrnata opredelitev napeljevanja zastavlja številna nadaljnja vprašanja s praktičnimi posledicami. Odgovore na ta vprašanja članek izpeljuje predvsem na ravni kazenskopravne dogmatike. Poleg tega pa članek analizira tudi vrsto vprašanj, pri katerih v ospredje stopajo kriminalitetnopolitični preudarki. Sem spadata zlasti vprašanji kaznovalnih okvirov napeljevanja in kaznivosti neuspelega napeljevanja.
COBISS.SI-ID: 11516753
Pogojni odpust postaja v Sloveniji kot tudi v drugih evropskih državah vse bolj pomembna oblika predčasnega odpusta s prestajanja zaporne kazni. Avtorja v članku analizirata slovensko ureditev pogojnega odpusta skozi prizmo evropskega zaporskega prava in kriminalitetne politike. Predlagata določene izpopolnitve, še posebno na področju procesnih garancij prosilcev v posopku odločanja. Obravnavata tudi dobre prakse iz primerjalnega prava, ter skleneta s predlogi izpopolnitve sistema pogojneva odpusta de lege ferenda.
COBISS.SI-ID: 12072529
Članek obravnava pomoč kot obliko udeležbe v kazenskem pravu. Uvodoma so obravnavane časovne meje pomoči, ki jih je po avtorjevem mnenju treba opredeliti ozko in jih ne širiti prek formalnega dokončanja dejanja. Nadalje je obravnavana razmejitev s sostorilstvom, kar je eno bolj težavnih vprašanj. Avtor opozarja, da je pomoč lahko nujni pogoj za izvršitev dejanja, ni pa treba, da je. V tej zvezi kritično obravnava nekatere sodne odločbe, ki tipična ravnanja pomoči razglasijo za sostorilstvo, ker naj bi pomenila nujni pogoj za izvršitev dejanja. V sklepnem delu je obravnavano vprašanje kaznovanja pomagača, pri čemer se avtor zavzame za obligatorno omilitev kazni pomagaču.
COBISS.SI-ID: 11930449
Članek analizira novosti v posebnem delu kazenskega zakonika iz leta 2008. Kar se tiče skupinske in organizirane kriminalitete, novi posebni del ni zanimiv le zaradi sprememb nekaterih zakonskih opisov (posebej so obravnavana kazniva dejanja zoper človečnost, življenje in telo, spolno nedotakljivost, premoženje in pravosodje), temveč tudi posebnih kvalificiranih oblik v primeru izvršitve dejanja v organizirani hudodelski združbi. Analiza teh kvalificiranih oblik pokaže, da so v nekaterih primerih uporabljene nedosledno v razmerju do določb splošnega dela.
COBISS.SI-ID: 11145297
V kazenskopravnih sistemih, ki temeljijo na dualizmu storilstva in udeležbe, je kaznivost udeležbe praviloma odvisna od dejanja, ki ga je izvršil (ali vsaj poskusil izvršiti) glavni storilec (akcesornost udeležbe). V prispevku so obravnavani različni vidiki akcesornosti (kvantitativna in kvalitativna akcesornost), še zlasti v tem trenutku aktualno vprašanje slovenskega kazenskega prava, ali naj bo za kaznivost udeleženca pogoj tudi naklepno dejanje glavnega storilca. Avtor tako omejitev kaznivosti udeležbe podpre in kritično analizira ureditev v slovenskem kazenskem zakoniku, ki je to vprašanje rešil neenotno (naklepno dejanje glavnega storilca kot pogoj za kaznivost pomoči, ne pa tudi napeljevanja). Sklepno je obravnavano tudi vprašanje upravičenosti odstopa od načela akcesornosti udeležbe v primeru kaznivosti neuspelega napeljevanja.
COBISS.SI-ID: 10909521