Daljinsko zaznavanje razvija različne metode in tehnologije za brezkontaktno in stroškovno učinkovito izdelavo kart pokrovnosti/rabe tal na velikih območjih in drugih tematskih kart. Ključni dejavnik za zadostno razpoložljivost in zanesljivost takšnih kart za raziskave zemeljskega površja je razvoj učinkovitih postopkov analize in klasifikacije posnetkov. Ko povečujemo prostorsko ločljivost posnetkov, pikselska klasifikacija ni več učinkovita. Bistveno se namreč spremeni razmerje med velikostjo piksla na eni ter razsežnostjo in detajlom opazovanih objektov geografske stvarnosti na drugi strani. V zadnjem desetletju se zato vse bolj uveljavlja objektno usmerjen pristop obdelave podob. Ta združuje segmentacijo, ki je temeljna faza za razmejevanje geografskih objektov, in klasifikacijo, ki je semantično (kontekstualno) podprta. Segmentacija razdeli podobo na homogene skupine pikslov (segmente), semantična klasifikacija pa jih nato razvršča v razrede na podlagi njihovih spektralnih, geometričnih, teksturnih in drugih lastnosti. Namen prispevka je predstaviti teoretično utemeljitev in metodologijo objektno usmerjene obdelave v daljinskem zaznavanju, podati pregled stanja na področju ter opozoriti na določene omejitve tehničnih rešitev.
COBISS.SI-ID: 33536301
Metodologija za odkrivanje sprememb priporoča razmeroma obsežno pripravo podatkov (geometrični, radiometrični in topografski popravki) ter ponuja številne tehnike za analizo časovnih zaporedij posnetkov. Ne glede na skrbno opravljeno pripravo podatkov so na posnetkih različnih datumov še vedno prisotne določene razlike in to lahko drastično vpliva na primerjavo vsebine podob. Ker te »motnje« izvirajo iz naravnih in tehnoloških razmer v času zajema podatkov, pa tudi algoritmov predhodne obdelave, jih s korekcijami podatkov ne moremo v celoti odstraniti. V prispevku dokazujemo, kako lahko posamezni koraki v fazi predobdelave vplivajo na lastnosti podobe, analiziramo njihov vpliv na spektralne lastnosti podobe in na primernost za njihovo neposredno primerjavo. Raziskavo postopkov predobdelave podatkov smo izvedli na skoraj 30 Landsat posnetkih. V prispevku dokažemo, da je glavni problem za doseganje ustrezne ravni poenotenja lastnosti podob (homogenosti) v slabem ohranjanju lastnosti histogramov (širina in oblika porazdelitve) spektralnih kanalov.
COBISS.SI-ID: 32694573
V septembru 2010 je bil vsled obsežnih poplav v Sloveniji aktiviran mednarodni program Vesolje za večje nesreče. Pridobili smo časovno vrsto radarskih posentkov srednje ločljivosti (Envisat, RADARSAT-2). Na njih smo implementirali tri tehnike zaznave in kartiranja poplavnega območja: pikselsko usmerjeno na osnovi določitve praga, objektno usmerjeno klasifikacijo in postopek, ki temelji na strojnem učenju. Članek obravnava in primerja prednosti in omejitve teh metod. Prav tako identificira situacije premajhne zaznave vode in precenjene zaznave vode na radarskih podobah, in preučuje posebnosti njihovega nastanka. Razprava se osredotoča na nekatere rešitve za premagovanje značilnih pomanjkljivosti, in vrednoti uporabnost kartiranih izdelkov za lokalno pomoč ob nesrečah. Študija potrjuje, da lahko z radarskimi posnetki srednje ločljivosti hitro dosežemo oceno poplavljenih območjih. Vendar pa natančnost kart pridobljenih iz srednje ločljivih posnetkov ne zadošča za podporo pravočasnih reševalnih aktivnosti, niti ni dovolj zanesljiva za ocenjevanje škode. Točna lokacija in natančen opis dogodka (interpretacija posnetkov) so izjemnega pomena. Izboljšanje natančnosti zaznave predstavlja izziv za prihodnost daljinskega zaznavanja, takrat bo tudi tehnologija daljinskega zaznavanja dejansko in pravočasno v pomoč pri nesrečah.
COBISS.SI-ID: 32702509
Po obilnih padavinah, ki so zajele Slovenijo med 17. in 19. septembrom 2010, smo v okviru aktivacije Programa Vesolje in velike nesreče pridobili serijo radarskih satelitskih posnetkov. Ta nam je omogočila, da smo upoštevaje štiri datume znotraj 14 dnevnega razdobja razčlenili dinamiko poplav v okolici Ljubljane in na kraških poljih ter krajevnega zastajanja oziroma odtekanja vode. Z radarskimi posnetki lahko v skoraj realnem času dobimo zelo dober vpogled v stanje v naravnem okolju in na širšem območju, ne moremo pa zaznavati poplav v naseljih. S prispevkom želimo odpreti razpravo o uporabnosti podatkov daljinskega zaznavanja in hitrega kartiranja za različne uporabnike, upoštevaje smeri razvoja vesoljske tehnologije v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 32486957
V prispeveku obravnavamo težave, ki se pogosto pojavijo pri klasifikaciji v območjih s heterogeno pokrovnostjo površja. Namensko sta bili izbrani dve po geografski legi in pokrajinskih zančilnostih različni območji: Gornja Radgona z intenzivno kmetijsko izrabo površja ter Kobarid kot primer sub-alpske pokrajine. Opravljena raziskava prikazuje, kako lahko z uporabo objektno usmerjene analize zmanjšamo dve glavni težavi, ki otežujeta klasifikacijo: zmanjšanje negativnih učinkov senc na posnetku in izboljšanje napačnih razmejitev spektralno podobnih razredov.
COBISS.SI-ID: 32311341