Izobraževalne reforme v EU v zadnjem desetletju so bile obarvane z decentralizacijo, deregulacijeo in prenosom oblasti. Univerze je potrebno vse bolj obravnavati - se zdi, vzporedno z lizbonsko strategijo, bolonjskim procesom, internacionalizacijo in evropeizacijo visokošolskega prostora – kot »gospodarske subjekte" oz. »ponudnike storitev« , ki se morajo razširiti prek meja lastne države in pritegniti mednarodne študente. Zato se univerze, tako kot vse druge organizacije, ki delujejo v dinamičnem okolju, morajo hitro odzvati na spreminjajoče se okolje, da bi preživele. To lahko delno naredijo s prevzanjem oblik in praks, ki se uporabljajo v korporativnem upravljanju, zlasti glede razreševanja strateških paradoksov. V zvezi s tem lahko najdemo v sodobni literaturi o managementu številna dela, ki so povezana s paradoksi v pridobitnih organizacijah. Vendar objavljena dela so večinoma usmerjena v teoretično konceptualizacijo pojma organizacijskih paradoksov in v različne organizacijske oblike, ne da bi posebej upoštevala specifike visokega šolstva (npr. tekmovanje ali sodelovanje, centralizacija ali decentralizacija, aplikativne ali temeljne raziskave, notranja ali zunanja usmerjenost). Predlagani prispevek predstavlja različne paradokse, ki obstajajo znotraj univerz, kako odločanje za en pol paradoksa le te ne more razrešiti in kakšne so slabosti, ki jih te rešitve prinašajo. V končnih zaključkih so prikazane rešitve, ki presegajo "ali / ali" mišljenje.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3983575Prispevek predstavlja koncept dualnosti, ki predpostavlja sintezo dveh na videz nasprotnih organizacijskih lastnosti.Temeljna hipoteza raziskave je, da organizacije, ki so sposobne preseči tako imenovani dualistični paradoks s tem povečajo svojo učinkovitost in uspešnost. V raziskavi je bilo analiziranih enaindvajset dualnosti na ravni normativne in strateške politike. Rezultati potrjujejo temeljno hipotezo, tudi če jih je treba obravnavati v luči omejitev raziskovalnega vzorca. Kljub temu pa rezultati predstavljajo dobro izhodišče za nadaljnje raziskave, ki vključuje večji vzorec organizacij in industrijskih panog.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 4205015Namen prispevka je predstaviti pomen in vlogo kompetenc vodilnih slovenskih managerjev in njihovo povezanost s sodobnimi oblikami organiziranosti. V prispevku podajamo izide iz kvantitativne raziskave, ki smo jo opravili med vodilnimi managerji v slovenskih srednjih in velikih podjetjih. Ugotavljali smo statistično povezanost in vpliv managerskih kompetenc na izbiro strukture organiziranosti. Pri tem smo se osredinili na pomen in vlogo )mehkih?( vodstvenih veščin t.i. soft skills. Na podlagi analize anket, na katero je odgovorilo 102 slovenskih vršnih managerjev, ugotavljamo, da so managerske kompetence statistično značilno manj razvite pri managerjih, ki vodijo podjetja s tradicionalnimi, funkcijskimi strukturami organiziranosti. Teoretične in praktične ugotovitve iz raziskave so koristne za vse tiste, ki se ukvarjajo s planiranjem, organiziranjem, vodenjem in kontroliranjem v podjetjih in drugih organizacijah.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 4225751