Hitro taljenje ledenikov omogoča proces primarne sukcesije na velikih površinah, ki so jih predhodno pokrivali ledeniki. Proučevali smo vpliv abiotskih in biotskih dejavnikov, ki vplivajo na pomlajevanje macesna (Larix decidua Mill.), ter preverili hipotezo, da so vzorci pomlajevanja odvisni predvsem od starosti tal. Vpliv položaja in oblike ledenika na strukturo gozda je bil ovrednoten za obdobje 150 let, ko se je ledenik umikal. Primerjali smo tri podatkovne zbirke (struktura gozda, topografija in prostorski položaj) s pomočjo metod ordinacije.
COBISS.SI-ID: 2505382
Ugotovili smo, da so naravni sestoji macesna v Sloveniji, ki jih uvrščamo v asociacijo Rhodothamno-Laricetum in v evropsko varstveno pomemben habitatni tip razširjeni na 3161 ha ali 0,3% gozdne površine Slovenije. Najbolj pogosti so v Julijskih Alpah, predvsem v Trenti, Bohinju in Zgornji Savski dolini, ter v Kamniško-Savinjskih Alpah, predvsem na Jezerskem in v zgornji Savinjski dolini. Naša karta, ki je dostopna na internetnih straneh Zavoda za gozdove Slovenije in na Interaktivni karti Slovenije z zbirkami ZRC SAZU, bo v pomoč predvsem gozdarjem in službam za varstvo narave.
COBISS.SI-ID: 32231981