Hitro taljenje ledenikov omogoča proces primarne sukcesije na velikih površinah, ki so jih predhodno pokrivali ledeniki. Proučevali smo vpliv abiotskih in biotskih dejavnikov, ki vplivajo na pomlajevanje macesna (Larix decidua Mill.), ter preverili hipotezo, da so vzorci pomlajevanja odvisni predvsem od starosti tal. Vpliv položaja in oblike ledenika na strukturo gozda je bil ovrednoten za obdobje 150 let, ko se je ledenik umikal. Primerjali smo tri podatkovne zbirke (struktura gozda, topografija in prostorski položaj) s pomočjo metod ordinacije.
COBISS.SI-ID: 2505382
Ugotovili smo, da so naravni sestoji macesna v Sloveniji, ki jih uvrščamo v asociacijo Rhodothamno-Laricetum in v evropsko varstveno pomemben habitatni tip razširjeni na 3161 ha ali 0,3% gozdne površine Slovenije. Najbolj pogosti so v Julijskih Alpah, predvsem v Trenti, Bohinju in Zgornji Savski dolini, ter v Kamniško-Savinjskih Alpah, predvsem na Jezerskem in v zgornji Savinjski dolini. Naša karta, ki je dostopna na internetnih straneh Zavoda za gozdove Slovenije in na Interaktivni karti Slovenije z zbirkami ZRC SAZU, bo v pomoč predvsem gozdarjem in službam za varstvo narave.
COBISS.SI-ID: 32231981
Proučevali smo dva bukova gozdna rezervata v južnem delu Slovenije. Analizirali smo strukturne značilnosti dveh rezervatov s pomočjo podatkov iz vzorčnih ploskev in polnih premer pridobljenih štirih preteklih gospodarskih načrtov. Za boljše razumevanje dinamike motenj smo uporabili letalske posnetke, s pomočjo katerih smo proučevali značilnosti sestojnih vrzeli v dvajsetletnem obdobju. Rezultati nakazujejo, da so ti gozdovi malo površinsko raznomerno strukturirani. Analiza velikosti vrzeli je pokazala, da so vrzeli manjše od 500 m2 glavno gonilo razvoja sestojev. Delež vrzeli glede na površino gozda je znašal od 3.2 do 10.6%. Nastanek novih vrzeli je odvisen od starajočih dreves, ki so razporejena po celotnem rezervatu. Ti sestoji niso enomerni, temveč so raznomerno strukturirani, ker je režim motenj opredeljen z malo površinskimi motnjami nizke intenzitete.
COBISS.SI-ID: 3542438
Varovalni učinek gozdov so prepoznali že pred več stoletji. V Sloveniji razlikujemo območja s poudarjeno varovalno funkcijo in območja s poudarjeno zaščitno funkcijo. S podatki podatkovnih zbirk Zavoda za gozdove Slovenije smoanalizirali prekrivanje območij s poudarjeno varovalno funkcijo in poudarjeno zaščitno funkcijo. Hkrati smo analizirali orografske, vegetacijske in sestojne značilnosti gozdov na teh območjih, primerjali naš pristop s tistimi v nekaterih drugih srednjeevropskih državah in predlagali dopolnitve pri valorizaciji, načrtovanju in gospodarjenju z gozdovi s poudarjenimi varovalnimi učinki.
COBISS.SI-ID: 3380134
Preučili smo učinkovitost varovalnih gozdov v Soteski na severozahodu Slovenije, kjer sta ogroženi državna cesta in železnica. Na podlagi geološke karte in karte podvrženosti drobirskim tokovom smo ugotovili vplivno območje drobirskih tokov. Pri modeliranju njihovega širjenja smo uporabili program TopRunDF. Podatke o strukturi gozda smo zbrali na 26 vzorčnih ploskvah. Podrobno smo opisali sestoje in jih ovrednotili po metodi NaiS. Ugotovili smo, da ima gozd ključno vlogo pri zaščiti infrastrukturnih objektov. Za trajno zaščitno vlogo v enomernih sestojih je potrebno gojenje mozaično raznomernega gozda. Ker s sestoji niso gospodarili več desetletij so motnje (najpogosteje v obliki vetrolomov) pogoste. Izsledki kažejo, da je potrebno ovrednotenje varovalne in zaščitne funkcije teh gozdov. Priporočamo tudi aktivno nego, kar je v nasprotju z dosedanjo prakso ne-gospodarjenja v teh gozdovih.