Varovalni gozdovi imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju učinka različnih naravnih nevarnosti. V Sloveniji imamo 10 % varovalnih gozdov, 30 % teh gozdovima zaščitno funkcijo. Preučili smo učinkovitost varovalnih gozdov na severozahodu Slovenije, v Soteski med Bledom in Bohinjem, kjer sta ogroženi državna cesta in železnica. Na podlagi geološke karte in karte podvrženosti drobirskim tokovom smo ugotovili vplivno območje drobirskih tokov. Pri modeliranju njihovega širjenja smo uporabili program TopRunDF. Podatke o gozdu smo zbrali na 47 vzorčnih ploskvah, kjer smo izmerili vsa živa drevesa s prsnim premerom nad 10 cm. Podrobno smo opisali sestoje in jih ovrednotili po metodi NaiS. Ugotovili smo, da ima gozd ključno vlogo pri zaščiti infrastrukturnih objektov. Za trajno zaščitno vlogo v enomernih sestojih je potrebno gojenje mozaično raznomernega gozda. V sestojih, kjer gozdnogojitveni ukrepi ne zadostujejo, je potrebno uporabiti tehnične ukrepe. Ker s sestoji niso gospodarili več desetletij so motnje (najpogosteje v obliki vetrolomov) pogoste. Izsledki kažejo, da je potrebno ovrednotenje varovalne in zaščitne funkcije teh gozdov. Priporočamo tudi aktivno nego, kar je v nasprotju z dosedanjo prakso negospodarjenja teh gozdov.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 3234982Varovalni gozdovi imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju škodnega učinka naravnih nevarnosti. V Sloveniji predstavljajo bukovi gozdovi znaten delež varovalnih gozdov. Proučevali smo varovalni učinek bukovih gozdov v Soteski v SZ delu Slovenije, kjer sta ogroženi cesta in železnica. Z modelom TopRunDF smo modelirali proces drobirskega toka, z modelom RockyFor3D pa proces padajočega kamenja. Podatke o zgradbi gozda smo pridobili iz 47 vzorčnih ploskev in podrobnih opisov sestojev. Rezultati so pokazali, da imajo gozdni sestoji pomembno varovalno vlogo. Za dolgoročno zaščito je potrebno osnovati pomladitvene vrzeli v enomernih delih sestojev. Mrtev les moramo odstraniti iz hudourniških jarkov, da preprečimo prihodnje pojavljanje drobirskih tokov. Na nekaterih delih gozdnogojitveni ukrepi ne nudijo zadostne zaščite ceste in železnice. Na teh predelih priporočamo uporabo tehničnih ukrepov.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3261350Namen prispevka je na primerih predstaviti posodobljeno celovito gozdnogojitveno obravnavo gozdov s poudarjeno zaščitno vlogo, ki temelji na izsledkih različnih raziskav. V Sloveniji je gojitveno ukrepanje v obravnavanih gozdovih zaradi pomanjkljivih podatkov pogosto premalo domišljeno in ni usmerjeno v krepitev obravnavane zaščitne vloge. Največkrat pa so ti gozdovi prepuščeni naravnemu razvoju. Gozdnogojitveno ukrepanje bi moralo temeljiti na upoštevanju vrste naravne nevarnosti in tipu gozdov (rastiščnih in sestojnih razmerah) ter na oceni dejanske ogroženosti objektov ali infrastrukture s strani naravnih nevarnosti. Takšna presoja omogoča racionalnejše odločitve glede ukrepanja oz. neukrepanja, obenem pa olajša pripravo podrobnega gozdnogojitvenega načrta. Slednji mora zajeti elemente kot so vrsta (neukrepanje, posek, posek in spravilo) in način (tehnološki vidiki) ukrepanja, prostorsko in časovno dinamiko ukrepov ter celovito ekonomsko presojo učinkovitosti.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 255446272