Proučevali smo varovalni učinek bukovih varovalnih gozdov v Soteski (SZ Slovenija), kjer sta ogroženi cesta in železnica. Podatke o strukturi gozda smo zbrali na 26 vzorčnih ploskvah in s pomočjo podrobnih opisov gozdnih sestojev. Vplivna območje procesa drobirskih tokov smo določili z modelom TopRunDF. Proces padajočega kamenja smo ovrednotili z modelom RockyFor3D. Za trajno zaščitno vlogo v enomernih sestojih je potrebno gojenje mozaično raznomernega gozda. Na nekaterih hudourniških vršajih je velika količina materiala povzročila odmiranje gozda. Za preprečitev razlivanja drobirskega toka, je potrebno odstraniti mrtvo drevnino iz hudourniških jarkov. Na nekaterih območjih ne moremo zagotoviti zadostne zaščite prometnic z gozdnogojitvenimi ukrepi, zato predlagamo tehnične ukrepe.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3261350Zaščitna funkcija gozdov pred snežnimi plazovi in padajočim kamenjem je v tujini in pri nas priznana vloga gozda, njen pomen narašča zaradi vse pogostejših naravnih nesreč. Podrobnejše analize stanja gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo pri nas niso bile opravljene. V prispevku so zato prikazane orografske, vegetacijske in sestojne značilnosti zaščitnih gozdov v Sloveniji ter upravljanje gozdov s poudarjeno zaščitno vlogo v Švici kot zgled aktivnega gospodarjenja za izboljšanje zaščitnih učinkov gozda pred različnimi naravnimi nevarnostmi. Podani so predlogi za spremembe načrtovanja in gospodarjenja.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 32472621Pripravljene dopolnitve gozdnogojitvenega ukrepanja temeljijo na upoštevanju vrste naravne nevarnosti in tipu gozdov (rastiščnih in sestojnih razmerah) ter na oceni dejanske ogroženosti objektov ali infrastrukture s strani naravnih nevarnosti. Takšna presoja omogoča racionalnejše odločitve glede ukrepanja oz. neukrepanja, obenem pa olajša pripravo podrobnega gozdnogojitvenega načrta. Slednji mora zajeti elemente kot so vrsta (neukrepanje, samo posek, posek in spravilo) in način (tehnološki vidiki) ukrepanja, dolgoročno prostorsko in časovno dinamiko ukrepov ter celovito ekonomsko presojo učinkovitosti.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 3143078V okviru posveta smo izvedli okroglo mizo, na kateri so sodelovali različni gozdarski strokovnjaki, kjer smo opredelili ključne probleme in predstavili predloge sprememb zakonodaje s področja varovalnih gozdov. Gospodarjenje bi lahko spodbudili z usmerjenim delovanjem na naslednjih področjih: 1) Sprememba kategorizacije varovalnih in zaščitnih gozdov, 2) Izpopolnjevanje meril za določitev varovalnih in zaščitnih gozdov, 3) Izboljšanje inventurnih metod, 4) Ukrepi v varovalnih in zaščitnih gozdovih, 5) Izvajanje ukrepov in nadzor, 6) Sistem sofinanciranja, 7) Izobraževanje in delo z javnostjo in 8) Gospodarjenje z varovalnimi in zaščitnimi gozdovi se vključi v sistem celovitega obvladovanja ogroženosti pred naravnimi nesrečami.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 3485606Rezultati proučevanja tehnologije sečnje in spravila kažejo vpliv sortimentne strukture na eni strani ter povečanih stroškov sečnje in spravila lesa na drugi strani na ekonomiko dela. Pri varovalnem gozdu se pozitivna razlika pojavi pri volumnu dreves nad 1 m3, razen pri največji razdalji. Način izbire drevja v vrzelih je pozitivno vplival na sprejemljiv obseg novih poškodb, ki je manjši, kot so podobne meritve pri drevesni metodi pri redčenjih pokazale doslej. Povsod, kjer je iz ekoloških razlogov mogoča drevesna metoda, bi takšno tehnologijo priporočili, vendar z dosledno uporabo koridorjev zbiranja lesa (vrzeli).
F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije
COBISS.SI-ID: 3562662