V zadnjih letih se je utekočinjanje lesa izkazalo kot možna bio-alternativa za pridobivanje surovin za sintezo polimerov. Cilj te raziskave je bil proučiti možnost uporabe utekočinjenega lesa kot lepila za lepljenje lesa v polju visoke frekvence. V raziskavi smo uporabili masivne bukove lamele kot substrat in utekočinjen les topola kot lepilo. Proučevana je bila strižna trdnost in trajnost zlepljenih spojev. Ugotovljena je bila relativno visoka začetna strižna trdnost dosežena v primeru visokofrekvenčnega lepljenje lesa z lepilom na osnovi utekočinjenega lesa, vendar pa se je ta s časom močno znižala. Prav tako je po namakanju vzorcev v hladni vodi prišlo do drastičnega zmanjšanja trdnosti spojev. Dodatek sintetičnega lepila v lepilno mešanico na osnovi utekočinjenega lesa je pripomogel k izboljšani strižni trdnosti in trajnosti spojev. Rezultati raziskave so pokazali potencial uporabe utekočinjenega lesa za izdelavo lepil na osnovi obnovljivih virov.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1989257V raziskavi smo utekočinjali celulignin ostanek, ki nastaja pri ekstrakciji tanina in proizvodnji furfurala iz kostanjevega (Castanea Sativa Mill.) lesa. Optimirali smo proces utekočinjenja celulignina v glicerolu, z žveplovo kislino pri 180 °C in pri atmosferskem tlaku. Najprej smo ocenili vpliv reakcijskega časa na izkoristek utekočinjenja pri konstantni temperaturi ter pri konstantnem razmerju med topilom in celuligninom. Nato smo izvedli HP DSC analize, da bi ugotovili zmožnost samozamreženja utekočinjenega produkta. Detektirali smo dvaeksotermna vrhova (med 160 °C - 250 °C in med 350 °C - 400 °C). Prvi eksotermni efekt smo prisodili reakciji zamreženja med produkti utekočinjenja, drugega pa smo pripisali dodatnemu zamreženju med že zamreženimi produkti. Rezultati raziskave so pokazali, da bi celulignin lahko uporabili kot surovino za izdelavo lepil in lesnih premazov.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1938569Raziskovalne aktivnosti in objave raziskovalcev projektne skupine in nosilca projekta v letu 2011, ki so proučevali možnosti inovativne rabe lesa utekočinjen les, so rezultirale v povabilu raziskovalcu dr. Marku Petriču, da postane član uredniškega odbora ugledne znanstvene revije »Journal of Adhesion Science and Technology« (SCI IF v 2010: 0,98; II engineering, chemical ; 65/134 ; četrtina: 2; ). Čeprav je M.Petrič član ur.odb. postal 1.1.2012, je potrebno dosežek razumeti kot dosežek dela vseh članov skupine v letu 2011.
C.06 Članstvo v uredniškem odboru
COBISS.SI-ID: 34942720Na osnovi programa projekta in projektnih rezultatov, smo v letu 2011 usepli na razpisu Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendiranje (JSRSRKŠ) za financiranje enoletnega raziskovalnega gostovanja Dr. Arnaud Maxime Cheumani Yona iz Francije (državljanstvo: Kamerun). Pogodba (št. 110136/2011) je bila sklenjena med JSRSRKŠ in podjetjem Iltra, d.o.o., ki je tudi sodelujoča RO pri tem projektu (šifra 2849) in kjer formalno poteka gostovanje. Raziskovalno delo dr. Cheumanija pa je v praksi potekalo večinoma na Biotehniški fakulteti. Odobritev soinanciranja gostovanja uvrščamo med dosežek zato, ker je konkurenca za pridobitev sredstev JSRSRKŠ velika in smo uspeli prav na osnovi rezultatov projekta, ki so predstavljali izhodišče za program njegovega dela. Raziskave, ki jih je opravljal dr. Cheumani so bile komplementarne raziskavam na projektu.
D.11 Drugo
V referatu so bile obravnavane možnosti utekočinjenja lesa kot načina ravnanja z odsluženim lesom, ki vsebuje CCB (baker, krom, bor). Poudarek je bil na raziskavah fungicidnih lastnosti utekočinjenega lesa brez CCB in lesa, ki je ta biocid vseboval. Ugotovljeno je bilo, da utekočinjena smrekovina in topolovina, ki sta vsebovali CCB ne nudita zadostne fungicidne zaščite pred izbranimi glivami razkrojevalkami lesa. Prav tako je bilo predlagano, da pretvorba utekočinjenega lesa s CCB v druge izdelke, kot so lepila, premazi ali plastika, da bi podaljšali življenjsko dobo lesa, ki je bil zaščiten s CCB, najverjetneje ni najboljša rešitev. Utekočinjenje bi bilo lahko najbolj zanimivo kot prva stopnja razstrupljanja odsluženega lesa, ki je bil zaščiten s CCB (baker, krom, bor).
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 2015881