S posebno predoperativno obravnavo pacientov so določili majhno število varnostnih vezgavk z visokim tveganjem za mikrozasevke. Slednje smo dokazovali z RT-qPCR analizo. Protokol smo ovrednotili z dodatnim pregledom preostalih bezgavk prvega kompartmenta z imunohistokemijo in analizo dolgoročnega preživetja.
COBISS.SI-ID: 4548671
Rak želodca je peto najpogostejše rakavo obolenje pri moških in šesto najpogostejše rakavo obolenje pri ženskah. Pojavnost je v razvitem zahodnem svetu v upadu, kljub vsemu pa je umrljivost za to boleznijo še vedno precej velika in na določenih endemskih področjih dosega celo stopnjo pojavnosti. Vsa ta dejstva so zastrašujoča, še posebej, če pomislimo, da v Sloveniji to obliko raka pogosto odkrijemo v poznih stadijih. Šele v zadnjih letih je bil opazen majhen pozitiven trend pri zgodnjem odkrivanju, kljub temu pa zgodnje oblike te bolezni še vedno predstavljajo manj kot četrtino vseh primerov. Združevanje različnih načinov zdravljenja je omogočilo bolnikom dolgoročno preživetje. Tako iz specializiranih centrov poročajo tudi o 10-letnem preživetju pri 36 % bolnikov, ki so jim zaradi raka želodca opravili resekcijo v zdravo. Tudi v Sloveniji se bližamo takšnim vrednostim, ravno zaradi sodelovanja specialistov različnih strokovnosti, nenehnega izpopolnjevanja, uvajanja svetovnih onkoloških novosti, navsezadnje pa tudi zaradi lastnih raziskovalnih dosežkov. Še vedno ostajajo na osamljenjem vrhu Japonci (navajajo do 70 % 5-letno preživetje po resekcijah želodca) in zdi se, da so mejnik, ki ga bo težko doseči, razlogov za to pa je več. V pričujočem prispevku so avtorji opravili celostni pregled na področju raka želodca s kirurškega vidika in ga podkrepili z rezultati kirurškega zdravljenja 772 bolnikov z rakom želodca v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, ki so se zdravili v obdobju od 1.1.1992 do 31.7.2009. Pri 657 bolnikih je bila napravljena R0-resekcija. Pričakovano 5-letno preživetje bolnikov z R0-resekcijo je bilo za celotno 18-letno obdobje 42 %.
COBISS.SI-ID: 3820607
Izhodišče: Koncept varnostne bezgavke (VB) se je v študijah začel uveljavljati tudi pri zdravljenju raka želodca. Čeprav lahko mikrozasevke (MZ) v VB z imunohistokemijo z dovolj veliko natančnostjo dokažemo, je ta metoda dolgotrajna, kar omeji njeno uporabnost med operacijo. V študiji smo predstavili in opredelili napovedni pomen novega koncepta presajanja ene VB za MZ na manjši študijski skupini bolnikov. Bolniki in metode: V študijsko skupino smo vključili skupno 23 bolnikov. Devet bolnikov smo izbrali kot kontrolno skupino. Prva z modrilom obarvana bezgavka je bila opredeljena kot VB in poslana na ločeno analizo z RT-qPCR na izražanje CEA in CK-20 kot označevalca za MZ. Značilnosti bolnikov in patohistološke značilnosti tumorja smo primerjali s prisotnostjo MZ in poiskali morebitne povezave. Rezultati: Štirinajst bolnikov je bilo brez MZ. Pri štirih bolnikih (28,6 %) smo odkrili MZ. MZ so se pojavljali bistveno pogosteje pri bolnikih z difuzno obliko žleznega raka po Laurenu, imeli so bistveno višje vrednosti tumorskega označevalca CA 19–9 in so bili bistveno starejši kot bolniki brez MZ. Zaključki: Čeprav naši prvi rezultati kažejo možno uporabno vrednost med operacijo, pa bo potrebno občutljivost in značilnost naše metode potrditi na večjih skupinah in podkrepiti z dolgoročnimi rezultati, preden bomo lahko metodo ene VB uporabljali v klinični praksi.
COBISS.SI-ID: 4529983
Results: We found significant differences in their ASA scores (p ( 0.001): the majority of patients in the younger group scored ASA I (93 %), while most of the patients in the older group scored ASA II or III (72 %). In the youngergroup there were significantly more Lauren diffuse-type carcinomas (63 % versus 36 %; P = 0.007), total gastrectomies (79 % versus 55 %; P = 0.003), and harvested lymph nodes (26 19 versus 21 14; P = 0.02). There were no statistically significant differences in curative resections (86 % versus 85 %), TNM stage distribution and in the rate of perioperative surgical and non-surgical morbidity and mortality. Actuarial 5-year survival rates for the younger and the older groups were 43.8 % and 34.1 % respectively (P = 0.05). Actuarial 10-year survival rates for the younger and the older groups were 37 % and 23.7 % respectively (P = 0.05). The factors associated with adverse 5-year survival in multivariate analysis were higher TNM UICC stage, non-curative resection, higher ASA scores, and N2-3 lymph node metastases. Conclusions: Differences in the ASA scores between the two groups were expected. A second feature was the predominance of the Lauren diffuse type in the younger group. A higher portion of total gastrectomies and harvested lymphnodes were the consequences of the more aggressive surgical approach in younger patients. Survival was better in the younger group of patients, although the outcome is probably more related to stage of the disease at diagnosis than to age.
COBISS.SI-ID: 27863001
Namen raziskave je bil oceniti veljavnost CRS pred operacijo bolnikov z jeternimi zasevki.
COBISS.SI-ID: 3494719