V zadnjih letih se povečuje delež otrok s t. i. blažjimi razvojnimi težavami, med katere sodijo blažje gibalne težave in težave na spoznavnem razvojnem področju, ki posledično lahko vodijo h kasnejšim učnim in vedenjskim težavam. V prispevku so predstavljeni izsledki spremljanja manjše skupine prezgodaj rojenih otrok s prisotnimi zdravstvenimi zapleti ob rojstvu od obdobja novorojenčka do malčka. V obdobju novorojenčka in dojenčka smo nevrološko oceno opravili na osnovi nevrološkega pregleda C. Amiel-Tison in ocene spontanega gibanja, v obdobju malčka pa na osnovi nevrološkega pregleda. Obe oceni smo primerjali z dosežki malčkov pri razvojnopsihološkem preizkusu Lestvice zgodnjega razvoja N. Bayley - II. izdaja. Dosežke skupine prezgodaj rojenih otrok pri razvojnopsihološkem preizkusu smo primerjali z normativnimi vrednostmi. Glede na nevrološke ocene, dobljene s posamezno metodo nevrološkega ocenjevanja, smo otroke razvrstili v kvalitativno različne skupine ter ugotavljali, ali se dosežki otrok pri razvojnopsihološkem preizkusu razlikujejo glede na nevrološko oceno. Rezultati kažejo pomembno nižje dosežke skupine prezgodaj rojenih otrok pri razvojnopsihološkem preizkusu v primerjavi z normativnimi dosežki. Otroci iz skupin z najnižjo porodno težo in gestacijsko starostjo so pri razvojnopsihološkem preizkusu dosegli najnižje dosežke. Z obema metodama nevrološkega ocenjevanja smo v vseh razvojnih obdobjih ugotovili, da otroci iz skupin z bolj optimalno ocenjenim nevrološkim statusom pri razvojnopsihološkem preizkusu dosegajo višje dosežke v primerjavi s skupinama otrok z manj optimalnim oz. neoptimalnim nevrološkim statusom. Razlike med skupinami glede na nevrološko oceno so bile bolj izražene pri dosežkih na mentalnem kot na gibalnem področju razvojnopsihološkega preizkusa.
F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 44335714V raziskavi smo z vprašalnikom SF-36 ugotavljali ali obstajajo pomebne razlike med obema skupinama. Ugotovili smo, da v skupini, pri kateri so mladostniki utrpeli hiposkično poškodbo možganov v novorojenčkovem obdobju, sicer obstaja več zdravstvenih težav in imajo opravljeno nižjo izobrazbeno stopnjo, vendar je njihova samopodoba in kakovost življenja višja kot pri zdravih vrstnikih; manj je tudi zdravju-škodljivega vedenja.
F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 374188Prvo poročilo o porabi slikanja s pomočjo difuzijskih tenzorjev v pedaitrični stroki in kolaborativno delo z Inštitutom za raziskave možganov v Zagrebu 8prof Ivica Kostovič). Opis metode in rezultatov ter nekaterih omejitev.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 373420Članek opisuje kakovost življenja pri ladostnikih po utrpeli poškodbi v novorojenčkovem obdobju in zajema izredno dolgo obodbje - 20 let, ter vključuje nekatere rezultate starega projekta ARRS iz leta 1989 (prof. Metka Derganc). Članek je pomemben tudi zaradi tega dejstva in prikaza, kako lahko koristno uporabimo rezultate in prejšnjih raziskav. Avtorji so našli kar nekaj kompenzatronih mehanizmov, ki jih ti otroci in njihove družine uporabljajo, za to, da dosegajo kakovost življenja na isti ravni, kot njihovi zdravi sovrstniki. Predlagajo tudi nekatere načine za uspešno in dolgotrajno sledenje takih otrok v pozno mladostniško obdobje.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 207020