Načrtan je bil matematični model celotne Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik (CČND) v programskem paketu GPS-X, katerega pomemben doprinos je zlasti sočasna obravnava linije vode in linije blata ter njunih medsebojnih vplivov. Model se relativno dobro ujema z dnevno povprečnimi meritvami na realni napravi. Model se na CČND uporablja za izvajanje različnih simulacijskih študij za izboljšanje delovanja naprave. Z modelom je bila narejena študija možnih ukrepov za zmanjšanje vpliva linije blata na linijo vode v CČND. Simulacijski rezultati kažejo, da se z ustreznim povečanjem pretoka pregnitega blata na centrifuge precej zmanjšata količini blata in amonijevega dušika, ki se iz linije blata vračata nazaj na linijo vode, količina dehidriranega blata, ki se odlaga na deponijo in količina proizvedenega bioplina pa se pri tem le malo spremenita. Testiranje na CČND kaže, da se s povečanjem pretoka pregnitega blata v liniji blata zmanjša količina blata, ki se vrača na linijo vode in s tem obremenitev naprave, kar ima za posledico zmanjšanje obratovalnih stroškov.
F.08 Razvoj in izdelava prototipa
COBISS.SI-ID: 26004775Preverili smo delovanje idejne zasnove sekvenčne čistilne naprave (SČN) za nadgradnjo CČND s tretjo stopnjo čiščenja. Nadgradnjo smo preverili z uporabo matematičnega modela SČN v programskem paketu GPS-X. Ugotovili smo, da je pri nadgradnji potrebno uporabiti večje volumne reakcijskih bazenov od tistih, ki so bili prvotno predvideni v idejni zasnovi nadgradnje. Preverba nadgradnje CČND je izredno pomembna, saj nadgradnja predstavlja več kot 10 milijonov EUR vredno investicijo.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 25308455Izdelan je bil matematični model linije vode Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik (CČND), s katerim smo želeli ugotoviti, ali bi bilo mogoče z manjšimi posegi v obstoječo napravo znižati koncentracije dušikovih spojin na iztoku. Z modelom smo dosegli relativno dobro ujemanje z meritvami. Slabše ujemanje koncentracij neraztopljenih snovi ter amonijevega in skupnega dušika je verjetno posledica izplavljanja ter denitrifikacije v usedalnikih, česar model ne upošteva. Z modelom smo preizkusili kako se naprave obnaša pri različnih deležih obtoka, nižji koncentraciji kisika v prezračevalnih bazenih, spremenjenem pretoku odvečnega blata iz usedalnikov in dodatnem reciklu iz druge v prvo biološko stopnjo. Ugotovljeno je bilo, da je možno z vpeljavo obtoka prve biološke stopnje, znižanjem koncentracij kisika ter z uvedbo internega recikla iz druge v prvo stopnjo izboljšati odstranjevanje skupnega dušika tudi za 20 %. Testiranje na realni napravi kaže, da delni obtok prve biološke stopnje v liniji vode izboljša kvaliteto biomase v drugi biološki stopnji in s tem kvaliteto iztoka.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 2049019Načrtan je bil model linije blata v Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik. Z načrtanim modelom smo v ustaljenem stanju dosegli relativno dobro ujemanje z meritvami. Večje odstopanje modela od izmerjenih vrednosti smo dobili samo pri koncentraciji neraztopljenih snovi v blatnenici zaradi nepopolnega mešanja anaerobnih reaktorjev. Z modelom smo izvedli več simulacijskih scenarijev. Rezultati simulacij kažejo, da so volumni anaerobnih reaktorjev dovolj veliki za uspešno proizvodnjo bioplina tudi pri večji obremenitvi. Proizvodnjo bioplina bi bilo mogoče povečati s povečanjem temperature gnilišč na 55 oC. Obdelavo blata pa bi bilo mogoče izboljšati z optimiranjem razmerja blata, ki gre na proces dehidracije in ki se vrača na linijo vode.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 24881959