Preučevali smo adhezijo proteina streptavidina na površino polimera polistirena (PS). Za vezavo proteina smo uporabili dva različna protokola: fizično adsorpcijo in kemijsko vezavo. V obeh primerih smo polimer predhodno obdelali v kisikovi plazmi. Kisikova plazma je povzročila nastanek novih funckionalnih skupin na površini bogatih s kisikom, zato je koncentracija kisika po obdelavi narasla iz prvotnih 0 na 28 at.%. Prisotnost streptavidina na površini smo določali z metodo XPS (rentgensko fotoelektronska spektroskopija) tako da smo merili razmerje vrhov dušika in ogljika. Plazemska predobdelava je močno izboljšala kemisorpcijo proteina, medtem ko je bila fizisorpcija slabša. Rezultate smo razložili s specifično interakcijo proteina s polarnimi funkcionalnimi skupinami na površini polimera po plazemski obdelavi.
COBISS.SI-ID: 25718823
V članku smo opisali novo metodo za sintezo magnetnih liposomov, kjer lahko s pomočjo jakosti in frekvence električnega polja kontroliramo velikost liposomov z inkorporiranimi magnetnimi nanodelci železovega oksida. Velikost liposomov je naraščala z naraščajočo frekvenco in jakostjo električnega polja. Prav tako smo lahko na njihovo velikost vplivali z daljšim časom elektroformacije.
COBISS.SI-ID: 25304103
V tem prispevku smo prikazali novo metodo za sintezo kovinskih nanodelcev, ki jih lahko sintetiziramo na površini kovine z uporabo nizkotlačne neravnovesne in visokoreaktivne kisikove plazme. Plazma je bogat vir kisikovih atomov, ki reagirajo s površino obdelovanca. Zaradi neravnovesnega stanja pride do lokalizirane rasti nanodelcev kovinskega oksida na površini kovine. Metoda je izredno hitra in učinkovita, saj lahko že v nekaj sekundah dobimo nanocevke na površini.
COBISS.SI-ID: 24140071
Pokazali smo primer uporabe kisikove plazme za kontrolirano modifikacijo površine polimera kot je polistirene, ki se pogosto uporablja v medicinskih aplikacijah. Z neravnovesno kisikovo plazmo lahko vplivamo na morfologijo in omočljivost površine, njene adhezijske lastnosti ter na tvorjenje novih funkcionalnih skupin na površini, ki delujejo kot vezavna mesta za nadaljnjo vezavo proteinov kot je npr. streptavidin. Postopek je zato primeren za izboljšanje biokompatibilnosti polimerne površine, na katero lahko vežemo proteine ali kakšne druge bioaktivne molekule.
COBISS.SI-ID: 23927335
V prispevku smo pokazali, da je mogoče že z zelo kratko plazemsko obdelavo nasičiti površino polimernega materiala s kisikovimi funkcionalnimi skupinami, kjer so še posebej pomembne karboksilne skupine, ki jih potrebujemo za nadaljnjo vezavo proteina streptavidina. Dokazali smo, da lahko s kombinacijo plazemske obdelave in kemijske sklopitve proteina streptavidina s pomočjo EDC reagenta (1-etil-3-(3-dimetilaminopropil) dobimo zelo stabilno vezavo proteina na podlago, medtem ko je bila sama fizična adsorpcija slabša. Stabilno vezavo tako dobimo le s kemisorpcijo.
COBISS.SI-ID: 24973095