Knjiga uvaja v azijsko razumevanje življenja in smrti, ki je precej drugačno od evropskega. To razlikovanje se ujema s prevladujočo filozofsko metodo, ki je v Evropi logično-diskurzivna, v Aziji pa mistično-meditativna. Slednja namesto poskusa natančnega zapopadenja stvarnosti uvaja tišino in iskalcu omogoči popolnoma drugačen zorni kot pogleda na stvari, s katerimi se ukvarja, vključno z lastno minljivostjo. Knjiga se ukvarja s temeljnimi azijskimi filozofsko-religijskimi tradicijami, kot so daoizem, konfucijanstvo in budizem, ter v okviru vsake le-teh preišče njeno specifiko raziskovanja umiranja in življenja ter obenem razišče njihove stične točke in mesta razhajanja.
COBISS.SI-ID: 45703266
Poglavje obravnava nekatere podobnosti in razlike med pojmovanjem človeškega telesa po smrti pri Diderotu in Benthamu. Po eni strani, se utilitaristov odnos do mrtvega telesa izkaže za bolj materialističnega od Diderotovega, saj je Bentham za razliko od Diderota verjel, da je prav raztelešeno in ohranjeno mrtvo telo tisto, kar tvori človekov jaz po smrti. Po drugi strani pa se materialistov odnos do živega telesa izkaže za bolj utilitarističnega od Benthamovega, saj je Diderot za razliko od Benthama verjel, da bi moralo biti dopustno raztelešati ne le telesa neobčutljivih umrlih, ampak tudi telesa občutljivih živih, namreč telesa na smrt obstojenih zločincev.
COBISS.SI-ID: 46162786
Kristusovo oznanilo o večnem življenju in vstajenju vseh umrlih ob poslednji sodbi je obljuba, ki naj bi kristjanu vlivala upanje, da s smrtjo ni vsega konec. Pomenila naj bi neprecenljivo tolažbo v najtežjih trenutkih človekovega življenja in opogumljala človeka v dostojanstvu ob njegovi smrtni uri. Optimizem, ki ga prinaša Kristusov evangelij, naj bi človeka oblikoval v njegovem celotnem odnosu do življenja, vse do smrti in preko nje. Praksa pa velikokrat kaže popolnoma drugačno podobo vernega kristjana, ko je le-ta soočen s smrtjo svojega bližnjega ali s svojo lastno smrtjo. Strah pred smrtjo namreč zelo pogosto izpodrine krščanski pogum in upanje na večno življenje. Evropske raziskave sicer ugotavljajo, da se globoko verni ljudje ne bojijo smrti, pri t.i. »formalnih« vernikih pa je strah pred smrtjo izrazit. Anketa, ki je bila izvedena na manjšem vzorcu slovenskih kristjanov, pa je pokazala, da se ravno zelo verni ljudje bojijo smrti, manj verni pa se smrti ne bojijo.
COBISS.SI-ID: 15617845