Sprava, spravljenost je pomembna za skupno življenje. Do nje more priti, če so udeleženi v sporu pripravljeni spremeniti svoje poglede in iz plemenske logike preiti v univerzalno. Tak prehod je naredil evangelij s pozivom k spremembi miselnosti: μετανοεϊτε. Razprava v treh korakih odgovarja na vprašanje: Kako se evangeljski μετανοεϊτε prevaja v družbenopolitično prakso. Najprej pokaže pomen μετανοεϊτε, potem kako se uresničuje v zahodnih državah in kako so k njemu spodbujali v komunizmu disidenti kot npr. nobelovec Aleksander Solženicin. Nazadnje je govor o tem, kako se μετανοεϊτε uresničuje v Sloveniji. Ko gre npr. za množične pomore po svetu, smo v okvirih univerzalne etike, ko imamo opraviti s podobnimi primeri pri nas, prevlada plemenska logika. Zato je družba razklana, vrednote v krizi in sprava, začenši z μετανοεϊτε, potrebna.
COBISS.SI-ID: 5530458
Teza dela Ozemljena nebesa je, da so religije zakoreninjene v kulturi in družbi. To ne pomeni, da jih je mogoče zvesti na to dvoje, kakor da bi bile brez lastnega duha in srca oz. da bi mogle obstajati brez naravnanosti na svojo Zadnjo resničnost, ki je onstran kulture in družbe. Pripadniki religij poudarjajo in vidijo v glavnem le-to Zadnjo resničnost, še zlasti v sekularnem okolju, ki jo nemalokrat agresivno zanikuje, ob tem pa prezrejo, da so izrazi njihovega verovanjskega sistema vendarle ozemljeni – kultursko in družbeno/ideološko pogojeni. Na slepo točko verovanjskih sistemov opozarja ta študija, in sicer predvsem, čeprav ne izključno, na primeru katolištva. To je namreč od vseh verstev najbolj razširjeno, se danes srečuje praktično z večino obstoječih kultur in družb/ideologij in ima od vseh verovanjskih sistemov na tem področju največ izkušenj in premisleka.
COBISS.SI-ID: 259291648