Namen prispevka je pokazati, da države kjer je islam uradna religija in šeriatsko pravo temelj vsega prava, imajo tendenco, da kršijo človekove pravice tudi tedaj, ko državni ukrepi na prvi pogled delujejo osvobajajoči.
COBISS.SI-ID: 5130842
Krščanstvo in islam sta bila v zgodovini bistveno zaznamovana z izločitvijo d/Drugega in še danes smo dediči te izločitve, ki nas bistveno zaznamuje. Nasprotno prevladujočemu prepričanju, Razsvetljenstvo ni samo po sebi prineslo izboljšave in ni zmanjšalo odtujitve drugega, celo več - razsvetljenstvo je zagovarjalo konservativne poglede na žensko in na vernike, ki so postali samo še en drugi, ker so verovali v Drugega. To je razlog, da lahko tako krščanstvo, islam kot tudi razsvetljenstvo opredelimo kot tri mačizme, ki so pozabili ali zanikali lastnega elementarnega d/Drugega. Danes lahko opazimo obujanje vprašanja d/Drugega, toda vprašanje je, če dejansko lahko presežemo tradicijo izključitve, ki nas še vedno bistveno določa.
COBISS.SI-ID: 5515098
René Girard religijo razlaga kot mehanizem, ki omejuje konfliktnost in preprečuje samouničenje družbe. Temeljna predpostavka njegove misli je, da je človek mimetično bitje. Posnemanje vodi v tekmovalnost, tekmovalnost v konfliktnost in sovraštvo, to pa v maščevalnost, ki bi družbo vodila v samouničenje. Krog maščevalnosti prekinja ustanova grešnega kozla, ki jo Girard odkriva v vseh predkrističnih kulturah in jo potrjujejo antropološke in etnološke raziskave in svetovni klasiki. Princip ustanove je žrtveno darovanje. Da bi se izognila večjemu zlu, družba daruje žrtve, ki pa so nedolžne. Žrtveno darovanje je temelj simbolnega in vzpostavlja red družbi. To omogoča družbi preživeti, a to preživetje je utemeljeno na nasilju močnejših nad šibkejšimi, preganjalcev nad žrtvijo. Temelj predkrističnih družb je laž, da je žrtev kriva vsega zla. Darovanje grešnega kozla družbi vrača spravo in red.
COBISS.SI-ID: 5410138
Teza monografskega dela Ozemljena nebesa je, da so religije zakoreninjene v kulturi in družbi. To ne pomeni, da jih je mogoče zvesti na to dvoje, kakor da bi bile brez lastnega duha in srca oz. da bi mogle obstajati brez naravnanosti na svojo Zadnjo resničnost, ki je onstran kulture in družbe. Pripadniki religij poudarjajo in vidijo v glavnem le-to Zadnjo resničnost, še zlasti v sekularnem okolju, ki jo nemalokrat agresivno zanikuje, ob tem pa prezrejo, da so izrazi njihovega verovanjskega sistema vendarle ozemljeni – kultursko in družbeno/ideološko pogojeni. Na slepo točko verovanjskih sistemov opozarja ta študija, in sicer predvsem, čeprav ne izključno, na primeru katolištva.
COBISS.SI-ID: 259291648
Prispevek predstavlja nastanek treh administrativno ločenih islamskih verskih skupnosti v Sloveniji in razloge za islamski pluralizem v Sloveniji. Kulturološki razlogi nam odgovorijo na vprašanje, zakaj se je večina muslimanov v Sloveniji prepustila integracijskemu procesu in ustvarja slovensko islamsko identiteto. Razlikovanje med teološkima izrazoma »iman« in »din« pa osvetli razloge za strogo izpovedovanje vere po Koranu, ki ga najdemo pri muslimanski manjšini v Sloveniji. Tekst ne obravnava islamskega verskega nauka, razlaga pa pojme iz islamske terminologije, ki so uveljavljeni med bošnjaškimi muslimani v Sloveniji
COBISS.SI-ID: 5551962