V doktorski disertaciji obravnavamo problem, ki v znani literaturi ni obravnavan. Nanaša se na področje managementa in znotraj tega na management človeških virov (HRM). Tega obravnavamo z vidika dobrega počutja (DP) zaposlenega in to na osnovi ustvarjalnosti z upoštevanjem zadostne in potrebne osebne celovitosti (ZIPOC). Zato v doktorski disertaciji podrobneje osvetljujemo vpliv psihičnega dobrega počutja (PDP) zaposlenih, na temelju njihove ZIPOC, na uspešnost organizacij. Tako je temeljno raziskovalno vprašanje doktorske disertacije, ali je mogoče oblikovati model za krepitev celovitosti posameznika – zaposlenega, ki bi povečeval njegovo PDP in s tem pozitivno vplival na uspešnost organizacij. Namen doktorske disertacije je, na temelju teoretičnih spoznanj iz vključenih znanstvenih disciplin in spoznanj iz terenske raziskave, oblikovati model PDP zaposlenih, temelječ na njihovi ZIPOC, za povečevanje uspešnosti organizacij. Raziskovalni model je v empiričnem delu raziskave temeljil na več glavnih determinantah, v ozadju katerih pa je vedno človek. Gre za naslednje determinante, ki so obenem tudi naši ključni raziskovalni konstrukti: (i) zadostna in potrebna osebna celovitost (ZIPOC), (ii) psihično dobro počutje (PDP), (iii) samospoštovanje, (iv) management človeških virov (HRM), (v) aktivnosti organizacije za dvig psihičnega dobrega počutja in (vi) uspešnost. Povezavo med omenjenimi konstrukti najbolje izraža naša raziskovalna teza, ki se glasi: Organizacije, ki imajo v svoji strukturi (po opredeljenih kriterijih) bolj osebno celovite zaposlene, ki se ponašajo z višjo ravnijo psihičnega dobrega počutja, so uspešnejše. V skladu s temeljnim raziskovalnim vprašanjem in temeljno raziskovalno tezo je bil naš cilj izmeriti ZIPOC, PDP in samospoštovanje zaposlenih ter preveriti HRM in uspešnost organizacij na ravni Slovenije pri zaposlenih v skladu z opredeljenim vzorcem. Tako smo prvič v Sloveniji izmerili ZIPOC, PDP in samospoštovanje zaposlenih in to v času prisotnosti posledic gospodarske krize iz leta 2008 (april–junij 2011). Da bi nam to uspelo, smo za vsakega izmed prej omenjenih konstruktov razvili merski instrument: za ZIPOC lastnega, medtem ko smo si pri PDP in samospoštovanju pomagali z že obstoječimi merskimi instrumenti, ki pa smo jih na osnovi rezultatov preliminarne raziskave prilagodili slovenskim razmeram. Za uspešnost organizacij smo uporabili BSC. Končni vprašalnik za zaposlene je poleg identifikacijskih vprašanj zajemal lestvice za ZIPOC (telesno in čustveno počutje, duhovno in ekonomsko stanje) in PDP (subjektivno emocionalno in psihološko dobro počutje, stopnjo samodeterminacije) ter samospoštovanje. Na drugi strani smo imeli drugačno skupino respondentov – menedžerje. Te smo povprašali predvsem o: (i) trgih, na katerih organizacije delujejo, (ii) HRM, (iii) uspešnosti (finančni vidik in vidik učenja in rasti), (iv) aktivnostih organizacije za vzpostavitev dobrega počutja pri zaposlenih in (v) značilnostih organizacije (dejavnost, število zaposlenih, velikost organizacije). Za izvedbo raziskave smo tudi opredelili raziskovalni vzorec. Tako smo na osnovi naključnega izbora v končni vzorec vključili 2.409 organizacij; od tega 1.510 mikro in majhnih, 552 srednje velikih in 347 velikih organizacij. Za oblikovanje končnega vzorca organizacij smo uporabili enostavni slučajnostni vzorec. Na temelju tega je z metodo elektronskega, telefonskega in izjemoma tudi dopisnega in elektronskega spraševanja v treh valovih od 1. aprila do 30. junija 2011 potekalo zbiranje podatkov. Na osnovi pregleda literature smo potrdili, da je človek večplastno bitje. Človeka zaznamuje celosten vzorec relativno trajnih značilnosti, po katerih se posamezne osebe razlikujejo med seboj, obenem pa je tudi specializiran strokovnjak z večjo ali manjšo sposobnostjo za ustvarjalno med-strokovno sodelovanje. Z raziskavo smo potrdili, da je ZIPOC posameznika kot zaposlenega večdimenzionalni koncept. ZIPOC posameznika temelji na naslednjih di
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 8772915Zbrani prispevki so osnova tako za merjenje dobrega počutja kot tudi inovativnosti in družbene odgovornosti. Vse to pa so pogoji, da bi se lastniki, menedžerji in sodelavci takega inoviranja lotili. Omenjeni prispevki predstavljajo potenciale za rešitev krize. v ospredju tega reševanja je človek kot zaposleni in sistemsko razmišljanje.
C.07 Drugo uredništvo
COBISS.SI-ID: 68104193