Članek obravnava dve ključni vprašanji konveregence edukacijskih politik v Evropski uniji: kako odprta metoda koordiancije (OMK) novi javnopolitični instrument za evropeizacijo edukacijskih politik spreminja nacionalno oblikovanje edukacijskih politik in kako bi lahko raziskovali OMK in nacionalne odzive na OMK? Avtorice ocenjujejo, da OMK prinaša poseben sklop idej o edukaciji v nacionalno oblikovanje politik, kot npr. poudarek na prispevku edukacije k izboljševanju tekmovalnih sposobnosti gospodarstev in pristope novega javnega menedžmenta.
COBISS.SI-ID: 29621597
Odprta metoda koordinacije (OMK) nosi velik potencial za izboljšanje različnih (kvalitativnih in kvantitativnih) vidikov izobraževalnih politik v državah članicah Evropske unije. Zaradi mehke/nezavezujočege narave vplivanja na javne politike je še posebej zanimivo raziskati v kolikšni meri je njen potencial izrabljen v državah članicah in kateri dejavniki določajo ali države članice dejansko dosegajo cilje Lisbonske strategije. Zavedajoč se pomanjkanja empiričnih dokazov o vplivu OMK na nacionalne izobraževalne politike in upoštevajoč teoretske predpostavke mehkih oblik vladavine, procesov evropeizacije in javnopolitičnega učeja, članek identificira potencial OMK in analizira njene (možne) vplive na izobraževalne politike v Sloveniji. Tu se članek omeji na politiko vseživljenjskega učenja in poskuša v tem pogledu odkriti izkoriščenost potenciala OMKja v Sloveniji. Ugotovitve članka so, da kljub relativno dobrim rezultatom, izkazanim v nacionalnih/EU poročilih o napredku, potencial OMKja ni bil izkoriščen v celoti. Avtorja v članku razlagata, da so dobri kvantitativni rezultati dosegljivi ne da bi bili pri tem upoštevani kvalitativni cilji povezani z dobrim vladanjem in upravljanjem (good governance). Za izrabo celotnega potenciala bi bilo potrebno več znanja o OMK v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 30584925
Knjiga prinaša soočenje ugotovitev o dinamiki političnoparadigmatskih sprememb v razvoju slovenskih okoljskih politik pod vplivom a) raznolikih političnoparadigmatskih vplivov prek medvladnih sodelovanj (globalnih, regionalnih in evropskih v okviru EU) in b) domačih razmerij med vladnimi in nevladnimi javnopolitičnimi igralci v okoliščinah demokratizacije in vključevanja Slovenije v evropske povezovalne procese. Prek raziskovalnih ugotovitev kritično zrcali aktualno političnoparadigmatsko in političnosistemsko odzivanje na pereče izzive sodobnega sveta.
COBISS.SI-ID: 259396608
Glavni namen knjige je študij sprejemanja OMK v Sloveniji. Za sprejemanje OMK in za sposobnost izkoriščanja različnih dimenzij njenega potenciala, sta pomembna dva vidika, in sicer: prvič, doseganje kvantitativnih ciljev Lizbonske strategije, in drugič, doseganje kvalitativnih ciljev, vključno z na primer večjo konvergenco različnih javnopolitičnih področij in večjo stopnjo demokratičnega vladanja v EU. Potenciali OMKja na področjih zaposlovanja in izobraževalnih politik razkrivajo znatno možnost krepitve horizontalnih in hierarhičnih interakcij ter zmožnost doseganja bodoče konvergence odločitev in ukrepov. V knjigi soočamo teoretske argumente o izvajanju javnih politik, o mehkih oblikah vladavine, o procesih evropeizacije in o javnopolitičnem učenju, prav tako pa tudi mnenja tistih javnopolitičnih igralcev, vpletenih v OMK na področjih zaposlovanja in izobraževanja, tako na nacionalni, kot tudi na EU ravni.
COBISS.SI-ID: 258975488
Ta članek poskuša identificirati potencial odprte metode koordinacije (OMK) za promocijo participacije civilne družbe v procesih odločanja na področju politik zaposlovanja in izobraževanja v Sloveniji. Naša analiza razkriva da tako EU dejavniki, kot nacionalni dejavniki določajo vlogo civilne družbe v procesih OMK. Na ravni EU nobeno izmed obeh javnopolitičnih področij ne zahteva (obširne) harmonizacije nacionalnih zakonodaj z evropskim okvirom in obe področi postavljata kompetenco na nacionalno raven. Torej nacionalni igralci igrajo OMK igro le 'v tolikšni meri, kot je to potrebno'. To vodi v zelo šibko politično voljo za (obširne) javnopolitične spremembe na nacionalni ravni. V povezavi z domačimi dejavniki je obstoječa struktura ali javnopolitični slog le marginalno pomembna za sodelovanje civilne družbe v procesih OMK. Zdi se, da je (ne)zmožnost civilne družbe tesno povezana z obsegom/ omejitvami njihovega znanja o potencialu OMK in priložnostih. Na področju izobraževanja je sodelovanje civilne družbe dodatno omejeno zaradi pomanjkanja finančnih virov.
COBISS.SI-ID: 31818845