V prispevku so predstavljeni rezultati raziskave o lameliranih lepljencih, ki so bili izdelani iz termično modificirane smrekovine in zlepljeni z lepilnimi mešanicami, ki so vsebovale različne deleže utekočinjenega lesa. S proučevanjem trdnostnih lastnosti lepilnih spojev je bilo ugotovljeno, da je iz termično modificirane smrekovine in lepila, ki je vsebovalo del utekočinjenega lesa, možno izdelati lamelirane lepljence, ki so primerni za izdelavo stavbnega pohištva. Zahteve so izpolnjevali lepljenci, ki so bili lepljeni z lepilno mešanico iz 25 % utekočinjenega lesa in 75 % klasičnega melamin-urea-formaldehidnega lepila. Ker je bil del lepilne mešanice izdelan na osnovi obnovljivega naravnega vira - lesa, je ta rezultat z ekološkega vidika obetaven za nadaljnja raziskovanja.
F.06 Razvoj novega izdelka
COBISS.SI-ID: 1962121V zadnjih letih se je utekočinjanje lesa izkazalo kot možna bio-alternativa za pridobivanje surovin za sintezo polimerov. Cilj te raziskave je bil proučiti možnost uporabe utekočinjenega lesa kot lepila za lepljenje lesa v polju visoke frekvence. V raziskavi smo uporabili masivne bukove lamele kot substrat in utekočinjen les topola kot lepilo. Proučevana je bila strižna trdnost in trajnost zlepljenih spojev. Ugotovljena je bila relativno visoka začetna strižna trdnost dosežena v primeru visokofrekvenčnega lepljenje lesa z lepilom na osnovi utekočinjenega lesa, vendar pa se je ta s časom močno znižala. Prav tako je po namakanju vzorcev v hladni vodi prišlo do drastičnega zmanjšanja trdnosti spojev. Dodatek sintetičnega lepila v lepilno mešanico na osnovi utekočinjenega lesa je pripomogel k izboljšani strižni trdnosti in trajnosti spojev. Rezultati raziskave so pokazali potencial uporabe utekočinjenega lesa za izdelavo lepil na osnovi obnovljivih virov.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1989257Proučevali smo vpliv temperature termične modifikacije na utrjevanje in kakovost lepilnih spojev. Uporabili smo les smreke, ki je bil termično modificiran pri temperaturah 150, 170, 190, 210 in 230 °C. Utrjevanje lepil smo spremljali z merjenjem reoloških lastnosti z reometrom. Ugotovili smo, da so lepila utrjevala počasneje glede na stopnjo termične modifikacije lesa. Termična modifikacija je zmanjšala omočitev površine lesa z vodo. Skupna ugotovitev pri vseh lepilih je bila, da višja kot je bila stopnja termične modifikacije, manjša je bila deformacija pri kateri je prišlo do loma ter bolj krhek je bil lom.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 753015