Vpliv elementov v sledovih in sončnega UV-B sevanja smo preučevali na kalicah tatarske ajde. Kalice smo izpostavili sončnemu UV-B sevanju (UV1) in cca 90% zmanjšanemu sončnemu UV-B sevanju (UV0). Vsebnost UV absorbirajočih snovi (AC) je bila večja pri UV1 tretiranih rastlinah v primerjavi za rastlinami, ki so uspevale v razmerah zmanjšanega UV-B sevanja (UV0). Vsebnost UV AC je bila najnižja pri rastlinah, kjer je bil dodan selen. Suha masa kotiledonov je bila najvišja v kalicah, zrastlih iz semen, namakanih v raztopini Na selenata + Zn nitrata, izpostavljenim UV1 razmeram.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 6091641Za prehrano uporabljamo dve vrsti ajde: navadno ajdo (Fagopyrum esculentum) in tatarsko ajdo (Fagopyrum tataricum). V Sloveniji širše uporabljamo le navadno ajdo. V zadnjih letih se povečuje zanimanje za tatarsko ajdo, ne samo na Kitajskem, v Koreji in na Japonskem, temveč tudi v Evropi, kjer se jo, zaradi visoke vsebnosti rutina in drugih fenolnih snovi, uporablja predvsem za prehrano, prijazno zdravju. Sestava ajde je prehransko zanimiva, ajda ima visoko biološko vrednost in nizek glikemični indeks. Aminokislinska sestava obeh vrst ajde je podobna, pomembna je visoka vsebnost lizina. Ajda je tudi vir mineralov. V prispevku so prikazane priložnosti uporabe tatatrske ajde v prehrani. Povdarjena je tudi visoka vsebnost flavonoidov (predvsem rutina) v tatarski ajdi. Dobro je znano, da ima rutin pozitivne učinke na zdravje, med drugim zmanjšuje prepustnost žil ter preprečuje visok krvni tlak. Ugodno vpliva na nivo glukoze in holesterola v krvi.
F.06 Razvoj novega izdelka
COBISS.SI-ID: 512309049Tatarska ajda (Fagopyrum tataricum) ima izredno prehransko kakovost in je zaradi vsebnosti fenolnih snovi zelo odporna na rastlinojedce in škodljivce ter bolezni, pa tudi na vplive ultravijoličnega sevanja. Uspeva v razmeroma neugodnih okoljskih razmerah. Ker pri gojenju tatarske ajde običajno ne uporabljamo mineralnih gnojil ali pesticidov, je primerna tudi za ekološko pridelovanje. Flavonoidi tatarske ajde so pomembni antioksidanti v prehrani.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 6501497Navadno ajdo (Fagopyrum esculentum), cvs. Pyra in Siva, smo izpostavili trem obravnavanjem: pomanjkanju vode, foliarnemu dodajanju selena in kombinaciji obeh. Suša, škropljenje s selenom in kombinacija obojega je imela za posledico krajše rastline cvs. Pyra in Siva. Preučevali smo sočasni vpliv selena (listno škropljenje) in UV-B sevanja na navadno ajdo cv. Darja. Dejanska fotokemična učinkovitost FSII je bila nižja pri rastlinah, izpostavljenim UV-B sevanju, kar je omilil dodatek selena. Dodatek selena je prav tako omilil negativen vpliv UV-B sevanja na višino rastlin in biomaso pri cv. Darja.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 6358137V okviru projekta so bila zaključena 4 diplomska dela: V diplomskem delu Radešček Tjaše [COBISS.SI-ID 2380111] smo ugotavljali vpliv selenata na rast in fiziološko aktivnost pri dveh genotipih zelja: navadnem in rdečem zelju (Brassica oleracea). Obema genotipoma zelja smo dodali selen v nizki in visoki koncentraciji. Selen ni vplival na aktivnost elektronskega transportnega sistema (ETS). V večini primerov selen ni vplival na rast in biomaso navadnega in rdečega zelja. V diplomskem delu Nine Gerjevič – [COBISS.SI-ID 2698831] smo želeli ugotoviti, ali rastna oblika vodnih rastlin - makrofitov vpliva na privzem selena, ali je vsebnost selena v makrofitih odvisna od mesta vzorčenja, ali različne rastlinske vrste privzamejo različne količine selena ter ali so koncentracije selena v izbranih vodotokih večje kot v pitni vodi. Ugotovili, smo, da izmerjene trenutne koncentracije selena v vodi izbranih vodotokov niso bile višje od dovoljene za pitno vodo (10 µg/L) ter da na privzem selena vpliva rastna oblika vodnih rastlin, da so različni izbrani makrofiti privzeli različne količine selena na istem vzorčnem mestu in da so makrofiti iste vrste privzeli različne količine selena v različnih vodotokih. V okviru diplomskega dela Merilin Šut [COBISS.SI-ID 9464393] smo ugotavljali tudi vpliv selenata na izbrane biokemijske in fiziološke lastnosti pri mali vodni leči. Dodatek selenata v koncentracijah 5 in 10 mg/L je povzročil stres za preučevano rastlino. V diplomskem delu Martina Vrhovška [COBISS.SI-ID 2750031] smo ugotavljali vpliv selena na tri vrste vodnih rastlin: preraslolistni dristavec (Potamogeton perfoliatus), klasasti rmanec (Myriophyllum spicatum) in navadni rogolist (Ceratophyllum demersum). Vse poskusne rastline smo izpostavili nizki (20µg Se L-1) in visoki (10 mg Se L-1) koncentraciji selena v obliki selenita (Na2SeO3). Negativen vpliv na rastline je imela visoka koncentracija selena.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 2380111