Keratini, glavni strukturni proteini vseh epitelijskih tkiv, so raznolika skupina citoskeletnih proteinov, ki tvorijo intermediarne filamente, in prožajo strukturno podporo keratinocitom ter vzrdžujejo integriteto tkiv. Izražanje keratinskih genov je uravnavano potem procesa diferenciacije. Med 54 znanimi keratinskimi geni pri človeku, 22 genov je povezanih z različnimi dednimi oboljenji. Ta pregledni članek poroča o kliničnih. ultrastrukturnih, genetskih in molekularnih-biokemijskih karakteristikah številnih keratinskih genodermatoz, s povdarkom na EBS, EI in PC.
COBISS.SI-ID: 27780057
Somatostain je bil prvi rekombinanten protein, ki je pridobljen iz E.coli. Danes je na tržišču več kot 160 biofarmacevtikov. Nastajanje inkluzijskih teles (IT) je dolgo predstavljalo problem za proizvodnjo biofarmacevtikov. Danes poznamo drugačna inkluzijska telesa, imenovana ne-klasična (nkIT), ki vsebujejo velik delež pravilno zvitih in biološko aktivnih proteinov. Takšna IT so lahko uporabna za izolacijo proteinov ali za izolacijo aktivnih nanodelcev. Ker gre za področje, ki se hitro razvija, lahko pričakujemo, da bo v bližji prihodnosti prišlo do razvoja in uporabe aktivnih IT.
COBISS.SI-ID: 27780569
V K5 in K14 mutantnih (EBS) keratinocitih smo odkrili, da imajo številni geni, ki kodirajo različne proteine citoskeleta, spremenjeno izražanje. Gre predvsem za gene, ki kodirajo komponente medceličnih stikov. Da je znižanje res posledica keratinskih mutacij ne pa kakšnih drugih faktorjev smo dokazali na izogenskih celičnih linijah (zdravi keratinociti v katere smo vnesli iste mutacije kot jih izražajo EBS celice). Ta podatek pojasnjuje nekatere plati same EBS patologije. Oslabljene medcelične povezave lahko prispevajo zvišanem tveganju EBS bolnikov za razvoj bazalnega celičnega karcinoma.
COBISS.SI-ID: 25777881
Novo drugačnosmiselno mutacijo (p.Thr198Ser) v 1A heliksu keratina 5 smo odkrili v štiri-generacijski družini z lokalizirano obliko epidermolysis bullose simplex (EBS-loc), dedno boleznijo krhkosti kože, ki jo povzročajo mutacije v keratinih K5 ali K14. K5 p.Thr198Ser se nahaja na C-terminalnem delu 1A helikalne domene K5 in je s tem izven ”vročih točk” za mutacije v K5. Poročamo o prvem primeru mutacije, ki prizadene mesto 30 1A heliksa (1A:T30S) v kateremkoli od 54 znanih keratinov.
COBISS.SI-ID: 4058138
Spremljali smo vpliv toplotnega šoka na agregacijo keratinskih filamentov v celičnih linijah pridobljenih iz EBS pacientov in zdravih kontrol, kot tudi ali lahko kemična šaperona TMAO in 4PBA zaščitita keratinske mutante. Proteosomski inhibitor MG132 in p38 MAP kinazni inhibitor SB203580 imata negativen učinek, kar pomeni, da proteosomi in proces fosforilacije imajo pomebno vlogo pri odstranjevanju keratinskih agregatov. Istočasno so celice, ki smo prvo tretirali ali s TMAO ali s 4PBA, imele bistveno znižano število agregatov. TMAO deluje na celice preko p38/cjun N-terminalne kinaze (JNK) in HSPA1A proteina. Slednji je stresni protein, ki se aktivira v primeru toplotnega šoka in v keratinskih mutantah kolokalizira s fosforiliranim keratinom. Rezultati kažejo na možnost uporabe TMAO in 4PBA šaperonov za razvoj nove oblike terapije EBS in drugih keratinopatij.
COBISS.SI-ID: 28273369