Karies trdih zobnih tkiv je najpogostejša nenalezljiva infekcijska bolezen človeštva in najpogostejša bolezen ustne votline otrok in mladostnikov. Največji delež kariesov šoloobveznih otrok predstavljajo lezije na griznih površinah zob, med zobmi pa prevladujejo prvi stalni kočniki. Med najučinkovitejše preventivne tehnike namenjene preprečevanju kariesa pri otrocih in mladostnikih uvrščamo zalivanje zobnih fisur in jamic. Zalivanje zob prepreči mikroporoznost in rast bakterij v fisurnem sistemu ter vpliva na remineralizacijo površine sklenine. Pri indikacijah za zalivanje zob upoštevamo tudi morfologijo fisurnega sistema in časovno obdobje v izraščanju zoba. Različne oblike in globine fisur stalnih kočnikov različno vplivajo na dejavnike, ki omogočajo razvoj kariesa v fisurnih sistemih. Na okluzalni površini še ne povsem izraslih kočnikov, se zobni plak nabira hitreje kot na kočnikih, ki so v grizni funkciji . V primerno zalitih fisurah in jamicah zob je verjetnost za nastanek kariesa manjša kot v ne zalitih fisurnih sistemih. Pri 74 – 95 % zob, ki so imeli primerno zalite fisurne sisteme, se po 15 letih karies ni razvil. Ocenjevanje učinkovitosti različnih materialov namenjenih zalivanju zob vključuje oceno o obstojnosti materiala v fisurnem sistemu in učinkovitost pri preprečevanju nastanka kariesa. Pomembna je tudi redna kontrola zalitih zob. Zalivanje fisur pri otrocih in mladostnikih je varna, učinkovita in zelo priporočljiva metoda namenjena preprečevanju razvoja zobnega kariesa.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 28795097Parodontalna bolezen je zelo razširjeno kronično vnetje, ki prizadene tkiva, ki držijo zob v čeljusti. Osnovni postopek zdravljenja je mehanska odstranitev supra in subgingivalnih zobnih oblog. Namen klinične študije je bil oceniti vpliv ponavljajočega antimikrobnega fotodinamičnega zdravljenja (aFDZ), ki je sledilo mehanični odstranitvi oblog na sestavo subgingivalnega biofilma pri kroničnem parodontiitisu. Ultrazvočna odstranitev oblog je bila narejena na vseh zobeh. Paciente smo razdelili na dve skupini: kontrolna skupina, ki je bila deležna le ultrazvočne odstranitve zobnih oblog in skupina, kjer smo poleg ultrazvočne odstranitve oblog uporabili tudi tri ponovitve aFDZ. Uporabili smo diodni laser Helbo Teralite 660nm. Pri vsakem pacientu smo odvzeli 4 vzorce subgingivalnega biofilma, po enega v vsakem kvadrantu. Vzorce smo vzeli s papirnatim šilcem pred zdravljenjem, teden dni po in 3 ter 6 mesecev po zdravljenju. S pomočjo Micro-Ident ® Plus testa smo ugotavljali prisotnost A. actinomycetemcomitans (A.a), P. gingivalis (P.g.), P. intermedia (P.i.), T. forthytia (T.f.) and T. denticola (T.d.). Dodatno zdravljenje s ponavljajočim aFDZ po ultrazvočni odstranitvi oblog bi lahko bila primerna metoda za zmanjšanje parodontalnih patogenov v subgingivalnem biofilmu.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)