Na primerjave porazdelitev citiranosti moćno vpliva število objavljenih člankov, kar je vezano na velikost primerjanih skupin. V članku uvedemo metodo za primerjanje skupin različnih velikosti. Porazdelitev citiranosti večje skupine je zmanjšana za ustrezen faktor in primerjana s porazdelitvijo manjše skupine. Podane so pričakovane vrednosti in tolerančni intervali za reducirano množico citatov. Obe porazdelitvi lahko tudi grafično primerjamo. Izračunan je tudi reduciran Hirschev h indeks. Metodo lahko uporabljamo skupine ali enote, ki se ločijo glede na velikost financiranja, v številu raziskovalcev, lahko primerjamo države ob upoštevanju velikosti populacije ali BDPja in podobno. Pokažemo, da je za računanje reduciranega h indeksa dovolj poznavanje zgornjega dela porazdelitve pri večji skupini. Metode ilustriramo z različnimi primeri.
COBISS.SI-ID: 30069465
Pričujoča študija preučuje vpliv mednarodnega sodelovanja slovenskih avtorjev in statusa znanstvenih revij ( glede na dejavnike/faktorje vpliva), kjer so objavljeni rezultati njihovega raziskovalnega dela, na odmevnost teh objav. Odmevnost je merjena s številom citatov, ki jih je posamezna objava prejela. Analizirani so bile objave raziskovalnih skupin, ki so delavale v Sloveniji v obdobju 2004-2008 na področjih fizike, kemije, biologije, biotehnologije in medicinskih znanosti. Rezultati so pokazali, da se učinki obeh dejavnikov razlikujejo med raziskovalnimi področji. Na osnovi teh rezultatov smo analizirali možne razloge za te razlike med raziskovalnimi področji, vključno z možnostjo, da so te razlike posledica pretekle raziskovalne politike v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 30085593
V študiji celovito prikazujemo financiranje raziskovalne dejavnosti iz javnih virov, kadrovske raziskovalne potenciale v Sloveniji in rezultate (objave v soavtorstvu slovenskih raziskovalcev v revijah indeksiranih v bibliografskih bazah ISI). Znotraj tega še posebej oz. podrobneje analiziramo raziskovalna področja medicine in njihov delež v strukturi vseh znanstvenih področij v Sloveniji. Iz prikazov financiranja raziskovalne dejavnosti iz javnih virov in kadrovskih potencialov v Sloveniji so vidne relativno velike razlike med vedami in raziskovalnimi področji. Obseg kadrovskih potencialov in sredstva za znanstveno-raziskovalno delo ter njihova razdelitev so v veliki meri rezultat razvoja znanosti in znanstvene politike v Sloveniji v preteklih šestdesetih letih. Raziskovalne potenciale označujemo oz. razlagamo kot število raziskovalnih skupin, število raziskovalcev, razpoložljive kapacitete za raziskovalno delo izražene v FTE. Kot raziskovalne rezultate obravnavamo oz. štejemo znanstvene objave publicirane v revijah indeksiranih v bibliografskih bazah ISI in citiranost teh objav. Med sektorji izvajanja raziskovalnega dela smo podrobneje analizirali državni sektor in visokošolski sektor, saj tu v pretežni meri poteka raziskovalno delo, katerega rezultati se kažejo v znanstvenih objavah, ki so osnovna tema naše študije. Raziskovali oz. analizirali smo če so in kako relativno velike razlike v kadrovskih potencialih in financiranju iz javnih virov vidne tudi pri znanstveni produkciji in odmevnosti znanstvenih rezultatov. Rezultati kažejo, da se je predvsem na področjih klinične medicine v zadnjem obdobju bistveno povečalo število znanstvenih objav, tako da je Slovenija naprimer v primerjavi z državami EU po številu objav na milijon prebivalcev nekje v povprečju držav EU. Znatno slabše pa je glede odmevnosti oz. kvalitete objav, saj je Slovenija praktično na repu med vsemi državami EU. Obseg raziskovalnih kadrovskih potencialov na področjih medicine v Sloveniji je skromen. Večina raziskovalcev je razpetih na strokovno oz. klinično delo, pedagoško aktivnost in raziskovalno delo. Posledično je obseg sredstev iz javnih virov za raziskovalno delo na raziskovalca nizek. Brez bistvenega povečanja kadrovskih raziskovalnih kapacitet na področjih medicine ni pričakovati večjega in trajnejšega izboljšanja stanja v kvaliteti torej odmevnosti objav v slovenskem soavtorstvu.
COBISS.SI-ID: 30236889
Članek se ukvarja z vlogo scientometrijskih kazalnikov v ekspertnem ocenjevanju predlogov raziskovalnih projektov. Opravljena je bila ex-post evalvacija treh projektnih razpisov ARRS: razpisa iz leta 2003 z ekspertnim ocenjevanjem, kjer je bilo v precejšnji meri prisotno nasprotje interesov, razpisa iz leta 2005 z mednarodnim ekspertnim ocenjevanjem in manjšim nasprotjem interesov, toda z omejenim številom recenzentov, in razpisa iz leta 2008 s kombinacijo scientometrijskih kazalnikov in mednarodnim ekspertnim ocenjevanjem. Postavili smo hipotezo, da je v okviru treh različnih ocenjevalnih sistemov različna usklajenost med ekspertnimi ocenami in rezultatom, ki ga da nabor scientometrijskih kazalnikov. . Pri zadnjih dveh odločanjih o izboru projektov, kjer je bilo nasprotje interesov prisotno v manjši meri oziroma ga ni bilo, je bil odstotek projektov, ki bi se uvrstili v financiranje neodvisno od metode izbora, relativno visok (65 odstotkov), medtem ko je bil pri razpisu iz leta 2003, ko je bilo nasprotje interesov prisotno v večji meri, odstotek projektov, ki bi se uvrstili v financiranje neodvisno od metode izbora, nižji (49 odstotkov). Težko si je predstavljati, da bi s scientometrijskimi kazalniki nadomestili ekspertno ocenjevanje, je pa res, da z uvedbo scientometrijskih kazalnikov v evalvacijski proces po eni strani odkrivamo slabosti ekspertnega ocenjevanja, po drugi strani pa se lahko verificirajo rezultati ekspertnega ocenjevanja in minimizira nasprotja interesov.
COBISS.SI-ID: 42424418