Raziskovali smo vpliv reakcijskih pogojev – molsko razmerje monomerov, molsko razmerje oksidant/monomeri, reakcijski čas, temperaturo reakcije in koncentracijo HCl - na strukturo, prevodnost in spektre delno samo-dopiranih kopolimerov 2-metoksianilina (OMA) z anilinskima kislinama (ANIA) 2 - in 3-aminobenzojske in 2 - in 3-aminobenzensulfonske kisline. Uporabili smo ICP-AES/elementno analizo, SEC, NMR, FT-IR, UV-Vis in impedančno spektroskopijo. Molski delež enot OMA, F1, v P(OMA/ANIA) kopolimeru je vedno večji od deleža OMA, f1, v mešanici monomerov, saj je OMA veliko bolj reaktivna od vseh ANIA zaradi elektron donorskega učinka metoksi skupine. Povečanje f1 vedno poveča izkoristek polimerizacije in molsko maso polimera P(OMA/ANIA). Pod-stehiometrična količina oksidanta ali krajši čas reakcije vodita do večjega deleža OMA v kopolimerni verigi. Povečanje kislost reakcijske zmesi je povečalo izkoristek, molsko maso in F1 v P(OMA/ANIA), medtem ko je višja temperature reakcije imela ravno nasprotni učinek. Nenavadno zmanjšanje izkoristka (hitrosti reakcije) s povečanjem T je povezana z večjo populacijo manj reaktivnih ANIA enot na koncih rastoče polimerne verige. Električna prevodnost P(OMA/ANIA) je bila reda velikost 0.05-2.5 mS/cm, kar je značilno za polprevodnike, in raste približno eksponentno z F1, in se precej razlikuje med P(OMA/ANIA) s sulfonsko in karboksilno skupino. Nasprotno pa smo odkrili skupno povezavo za vse P(OMA/ANIA) med prevodnostjo in relativno intenziteto Q-pasu v UV-Vis spektrih. Zmanjšanje prevodnosti z naraščajočim deležem enot ANIA v P(OMA/ANIA) je v soglasju z elektrostatično vezavo pozitivnih polaronov in bipolaronov z imobiliziranimi proti-ioni.
COBISS.SI-ID: 4764954