Pripravili smo nanostrukturirani polianilin (PANI) različnih morfologij v kisli vodni raztopini ionske tekočine, 1-butil-3-metilimidazolijevega klorida. Raziskali smo vpliv različnih reakcijskih pogojev, kot sta molsko razmerje med anilinom in ionsko tekočino in začetna koncentracija anilina, na morfologijo in lastnosti PANI. Pripravili smo nanožičke, nanoploščice in kompleksne tridimenzionalne strukture PANI. Reakcijski pogoji niso vplivali na kemijsko strukturo in karakteristike molskih mas, ki smo jih določili z FT-IR, UV-Vis in SEC. To pomeni, da se mehanizem polimerizacije anilina ni spremenil ampak, da tionska tekočina deluje kot mehak templat. Prevodnost PANI vzorcev je bila reda velikost 10-2 S/cm.
COBISS.SI-ID: 4460570
Sintetizirali smo nanostrukturirani polianilin (PANI) različnih morfologij s polimerizacijo anilina z amonijevim peroksodisulfatom v kisli vodni raztopini ionskih tekočin (IT) z imidazolijevim, piridinijevim in kvarternim amonijevim kationom. Raziskali smo vpliv tipa ionske tekočine in molskega razmerja anilin/IT na morfologijo in lastnosti PANI. Dodatek ionskih tekočin v reakcijske mešanice vodi do PANI morfologijo k nanožičkam in različnim dvo in tri dimenzionalnim strukturam, za razliko od aglomeriranega granularnega PANI, pripravljenega brez IT. Z UV-Vis, IR in Raman spektroskopijo smo potrdili, da nobena od ionskih tekočin ne vpliva kemijsko strukturo. To pomeni, da IT ne vplivajo na nastanek PANI molekul ampak samo na njihovo organizacijo med polimerizacijo. Z DLS merjenjem smo ugotovili, da IT in njihove mešanice z oksidantom in anilinom tvorijo v 1 M HCl urejene micelarne strukture. Micelarne strukture delujejo kot mehak templat, ki organizira rastoče PANI verige in/ali molekule anilina v določene nanostrukture oziroma njihove prekurzorje. Glede na to, da je struktura PANI nanodelcev odvisna od tipa ionske tekočine in molskega razmerja anilin/IT.
COBISS.SI-ID: 5194522
Raziskovali smo vpliv reakcijskih pogojev – molsko razmerje monomerov, molsko razmerje oksidant/monomeri, reakcijski čas, temperaturo reakcije in koncentracijo HCl na strukturo, prevodnost in spektre delno samodopiranih kopolimerov 2-metoksianilina (OMA) z anilinskima kislinama (ANIA) 2- in 3-aminobenzojske in 2- in 3-aminobenzensulfonske kisline. Uporabili smo ICP-AES/elementno analizo, SEC, NMR, FTIR, UV-Vis in impedančno spektroskopijo. Molski delež enot OMA, F1, v P(OMA/ANIA) kopolimeru je vedno večji od deleža OMA, f1, v mešanici monomerov, saj je OMA veliko bolj reaktivna od vseh ANIA zaradi elektron donorskega učinka metoksi skupine. Povečanje f1 vedno poveča izkoristek polimerizacije in molsko maso polimera P(OMA/ANIA). Podstehiometrična količina oksidanta ali krajši čas reakcije vodita do večjega deleža OMA v kopolimerni verigi. Povečanje kislost reakcijske zmesi je povečalo izkoristek, molsko maso in F1 v P(OMA/ANIA), medtem ko je višja temperature reakcije imela ravno nasprotni učinek. Nenavadno zmanjšanje izkoristka (hitrosti reakcije) s povečanjem T je povezana z večjo populacijo manj reaktivnih ANIA enot na koncih rastoče polimerne verige. Električna prevodnost P(OMA/ANIA) je bila reda velikost 0.05-2.5 mS/cm, kar je značilno za polprevodnike, in raste približno eksponentno z F1, in se precej razlikuje med P(OMA/ANIA) s sulfonsko in karboksilno skupino. Nasprotno pa smo odkrili skupno povezavo za vse P(OMA/ANIA) med prevodnostjo in relativno intenziteto Q-pasu v UV-Vis spektrih. Zmanjšanje prevodnosti z naraščajočim deležem enot ANIA v P(OMA/ANIA) je v soglasju z elektrostatično vezavo pozitivnih polaronov in bipolaronov z imobiliziranimi protiioni.
COBISS.SI-ID: 4764954
Z uporabo različnih anorganskih in organskih kloridov smo pripravili nanostrukturirani polianilin različnih morfologij s kemijsko oksidativno polimerizacijo z amonijevim peroksodisulfatom v 1 M HCl. Naš namen je bil, določiti učinek kationov dodanih elektrolitov na morfologijo, spektroskopske lastnosti in prevodnost pripravljenih polianilinov. Kloridi osnovnih kovin: NaCl in CaCl2 niso imele bistvenega vpliva na morfologijo, medtem ko so AlCl3 in organskih elektrolitov bistveno vplivali na morfologijo PANI. Vpliv organskih elektrolitov, ki so ionske tekočine, je mogoče razložiti z njihovim urejanjem v vodnih raztopinah v micelne strukture, ki delujejo kot mehak templat za nastajajoče PANI nanostrukture. AlCl3 pa vpliva na morfologijo zaradi nastanka [AlCl4]- ionov, ki nastanejo pri reakciji s HCl.
COBISS.SI-ID: 5192986