Azoli in njihovi derivati se pogosto uporabljajo kot inhibitorji korozije za baker, zato smo proučili adsorpcijo štirih azolnih molekul – imidazol, triazol, tetrazol in pentazol – na površinah Cu(111) in Al(111). Namen je bil ugotoviti, kako večanje števila dušikovih atomov v molekuli vpliva na adsorpcijske lastnosti molekule. Ugotovili smo, da se te molekule šibko vežejo na obe površini pravokotno preko dušikovega atoma. Vez molekula–površina je posledica hibridizacije med molekulskimi sigma-orbitalami in stanji kovine, pomemben delež k vezavni energiji pa prispevajo tudi elektrostatske dipolne interakcije. Z večanjem števila dušikovih atomov v azolnem obroču se povečuje molekulska elektronegativnost in kemijska trdota, kar razloži, zakaj se jakost adsorpcijske vezi zmanjšuje v smeri imidazol ) triazol ) tetrazol ) pentazol.
COBISS.SI-ID: 25209639
S pomočjo izračunov na podlagi teorije gostotnega funkcionala smo ovrednotili vpliv metilnih, fenilnih in merkapto substituentov na elektronske lastnosti imidazolnih in benzimidazolnih korozijskih inhibitorjev. Molekulska kemijska trdota kaže najbolj koherenten trend; pokazali smo namreč, da so v splošnem večje molekule kemijsko mehkejše, če primerjamo soroden tip molekul. Metilni in merkapto substituenti zmanjšajo, fenilni substituenti pa povečajo elektronegativnost molekule. Nadalje smo pokazali, da fenilni substituent zmanjša solvacijsko prosto energijo molekule, kar poveča relativno tendenco molekule, da se adsorbira na površino. To je verjetno razlog za eksperimetalno opaženo izboljšanje učinkovitosti inhibicije korozije bakra.
COBISS.SI-ID: 24395815
S pomočjo izračunov na podlagi teorije gostotnega funkcionala smo proučili adsorpcijo triazola, benzotriazola in naftotriazola na površinah bakra z namenom raziskati, kako so adsorpcijske in inhibicijske lastnosti odvisne od velikosti azolne molekule. Ugotovili smo, da jakost adsorpcijske vezi narašča z naraščajočo velikostjo molekule, tj. triazol ( benzotriazol ( naftotriazol. Ta trend je mogoče razložiti s pomočjo molekulske elektronegativnosti in kemijske trdote. Vrednosti obeh lastnosti se zmanjšujeta, ko se velikost molekule povečuje. Elektronegativnost triazola je podobna elektronegativnosti površine Cu(111), elektronegativnost večjih acenotriazolov pa je manjša. Zato se razlika elekronegativnosti med Cu(111) in acenotriazoli večja z večanjem velikosti molekule, kar v kombinaciji s padajočo kemijsko trdoto pripelje do večjega prenosa naboja iz molekule na kovino in posledično močnejše adsorpcijske vezi.
COBISS.SI-ID: 25275175