Študirali smo mobilnost Hg na meji sediment-voda na treh lokacijah (AA1, CZ) v Tržaškem zalivu in Gradeški laguni (BAR). Poskusi v laboratorijskih pogojih pri temperaturi in situ v temnem so potekali v mikrokozmu, ki je simuliral prehod iz okičnega v anoksično okolje. Merili smo časovne variacije koncentracij O2, NH4+, NO3-, PO43-, H2S, Fe2+ ter raztopljenega anorganskega (DIC) in organskega ogljika (DOC). Rezultati kažejo na mali bentoški tok Hg v oksičnem, a velik v anoksičnem okolju. Manjše tokove MeHg smo zasledili v oksičnem, najbrž zaradi ravnotežja med metilacijo in demetilacijo, a zelo velike v anoksičnem okolju, kjer je bil tok MeHg povezan z redukcijo sulfata in raztapljanjem Fe (in Mn) oksidov in nastankom sulfidov in karbonatov. Vpliv DOC na tokove Hg in MeHg v oksičnem okolju je bil zanemarljiv,kar kaže da večina Hg in MeHg ni vezanega na DOC. Pri reoksigenaciji koncentarcije Hg in MeHg hitro upadejo najbrž zaradi njune ponovne dsorpcije na Fe (in Mn) hidrokside in povečano demetilacijo. Sedimenti v anoksičnem okolju so tako najpomembnejši izvor MeHg v severnem Jadranu
COBISS.SI-ID: 2307919
V severnojadransko laguno Pialasso Baiono (P.B.) blizu Ravenne (Italija) se je deponiralo v obdobju delovanja (1957-1977) kemijske industrije 100-200 t Hg. Vzhodno od ležeča Gradeška laguna (G.L.) je bila pod dolgotrajnim vplivom idrijskega rudnika z vnosom Hg z reko Sočo. V obeh lagunah smo poleti raziskovali kroženje Hg in MeHg na meji sediment-voda z uporabo bentoških posod in situ in difuzijski bentoških tokov. Vzporedno smo analizirali ostale relevantne kemijske sestavine tako v porni kot v trdni fazi. Dnevni integrirani tok MeHg v P.B. je bil zelo majhen in je obsegal le 7% primerjalnega toka v G.L., medtem ko sta bila tokova MeHg približno enaka. Selektivna sekvenčna ekstrakcija je pokazala, da je cinabarit prevladujoča frakcija v sedimentu G.L. Okoljske razmere v P.B. zmanjšujejo potencialno tveganje prehoda Hg v vodno prehranjevalno verigo.
COBISS.SI-ID: 2426703
Hg v makroagregatih iz Tržaškega zaliva smo s filtracijo in centrifugiranjem ločili med matriksom in koloidno frakcijo v intersticielni vodi. Slednjo smo ultrafiltrirali preko membran s porami nominalne velikosti 30, 10 and 5 kDa sekvenčno in v frakcijah analizirali vsebnost ogljikovih hidratov, Corg. in Ntot. ter posneli spektre FTIR. Največje vsebnosti ogljikovih hidratov in najmanjša ramerja C/N smo ugotovili v frakciji z največjo molsko maso ()30 kDa), kar nakazuje na pomebno prisotnost aminopolisaharidov in glikoproteinov. Analize molskih mas permeatov z izključitveno kromatografijo HPSEC dokazujejo, da so le-te porazdeljene dokaj skupaj. Največje vsebnosti Hg so bile prisotne v frakciji z največjo molsko maso z največjo vsebnostjo N vsebujočih makromolekul. Potrditev izvira iz razgradnega poskusa, kjer je vidna največja vsebnost Hg v frakciji z največjo molsko maso. Nasprotno, Hg v frakcijah z nižjimi molskimi masami, sestavljenimi iz razgradljivih ogljikovih hidratov se sprošča v okoljni medij. Velike koncentarcije Hg v matriksu, bogatem z lipidi, nakazuje na možnost povezave med makrogeli in HgS z izvorom v idrijskem rudniškem bazenu.
COBISS.SI-ID: 2415439