Sezonske raziskave bentoških tokov smo izvajali z uporabo bentoških posod v Maranski in Gradeški laguni na školjčiščih. Merili smo tokove raztopljenega Hg, MeHg in raztopljenega plinastega Hg (DGM). Ugotovili smo, da dnevni bentoški tokovi močno presegajo difuzijske tokove na vseh lokacijah. Skoral 99% MeHg in 45% Hg se reciklira letno na meji sediment-voda. Nastanek MeHg, ki predstavlja največjo nevarnost za školjke, je delno kompenziran z redukcijo Hg. Recikliranje Hg je bolj intenzivno v vzhodnem delu (Gradež), zato je zahodni del bolj primeren za gojenje školjk.
COBISS.SI-ID: 2569295
Pretvorbe Hg (metilacija in demetilacija) in redukcijo sulfata smo študirali v sedimentih Maranske in Gradeške lagune z uporabo radioaktivnih sledilcev. Konstante hitrosti metilacije Hg so bile največje poleti in so upadale z globino sedimenta. Konstante hitrosti demetilacije MeHg so bile veliko večje in reakcija je potekala oksidativno razen pozimi, ko je bil viden povečen delež reduktivne demetilacije. Konstante hitrosti metilacije in demetilacije so bile pozivno značilno povezane z redukcijo sulfata in vsebnostjo Hg v pornih vodah in obratno s porazdelitvenim koeficientom Hg med sedimentom in vodo. To nakazuje na pomen redukcije sulfata in raztapljanja Hg na kroženje Hg. V laboratorijskih poskusih je bila metilacija inhibirana z dodatkom molibdata in nitrata. Pomladne-poletne razmere stimulirajo metilacijo, jesenske pa demetilacijo. SRB so odgovorne za metilacijo in oksidativno demetilacijo, medtem ko pozimi Fe reducenti prispevajo k metilaciji Hg.
COBISS.SI-ID: 3494778
Študirali smo površinsko porazdelitev Hg in njegovo povezavo z MeHg, organsko snovjo in drugimi geokemijskimi parametri Maranske in Gradeške lagune. Čeprav je Hg povezano predvsem z drobnozrnatim sedimentom rečnega izvora, smo Hg sulfidi ugotovili tudi v grobi peščeni frakciji. Nasprotno, površinska porazdelitev MeHg ne kaže jasnih trendov. Značilna povezava med MeHg in vsebnostjo in izvorom humatov kaže, da je le-to preferečno vezano na avtohtone (manj aromatsko) huminske snovi.
COBISS.SI-ID: 2520399
Ključne organske sestavine morskih makroagrergatov (makrogelov) pretežno fitoplanktonskega izvora, ki se občasno pojavljajo v severnem Jadranu, so proteini, lipidi in predvsem polisaharidi. Encimska hidroliza matriksa je pokazala sočasno razgradnjo polisaharidov in proteinov, lipidi pa se ohranjajo. V "svežih" površinskih makroagregatih smo opazili povečano razgradnjo alfa glikozidnih vezi v primerjavi z beta. Razgradnja koloidne frakcije je potekala hitreje v visokomolekularni (HMW) frakciji. N vsebujoči polisaharidi so pomembne sestavine HMW, nižjemolekularne pa so pretežno sestavljene iz poli- in oligosaharidov. Ker je polisaharidna komponenta v HMW frakciji bolj razgradljiva kot pa N vsebujoči polisaharidi, predstavlja HMW možen način ohranjanja organskega N. Različne frakcije makroagregatov so, torej, podvržene različnim reaktivnostim, kar pomembno vpliva na obstojnost makroagregatov v vodnem stolpu in med sedimentacijo.
COBISS.SI-ID: 2258511