V tem delu je prvič opisana fotolitska in fotokatalitska razgradnja 6-kloronikotinske kisline (6CNA) v vodi. Tekom fotolitske razgradnje se 6-CNA med 120 minutnim obsevanjem ni razgrajevala, medtem ko smo tekom fotokatalitske razgradnje zaznali njen razpad. V fotokatalitskem poskusu smo določili 46 ± 7% stopnjo mineralizacije med 120 minutnim obsevanjem. Učinkovitost fotokatalitske razgradnje smo ovrednotili tudi z ugotavljanjem strupenosti za Vibrio fischeri luminescenčne bakterije, ki je pokazala povečano strupenost obsevanih vzorcev. Ugotovili smo tudi nastanek novega hidroksiliranega produkta, ki smo ga potrdili z LC-ESI-MS/MS, GC-MS ter¹H NMR.
COBISS.SI-ID: 1964027
Modelni organizmi so ključnega pomena za toksikološke raziskave. Kvasovka Saccharomyces cerevisiae je dokazano uporaben in primeren model za študij raznolikih bioloških procesov zaradi dobro razvitih genetskih metod, poceni in preprostega gojenja ter tipičnih lastnosti evkariontskih celic. V tem preglednem članku smo opisali zbirke sevov in plazmidov kvasovke za eksperimente na genomski ravni, za študij interkacij med geni, proteini oziroma endogenimi ter eksogenimi majhnimi molekulami, s poudarkom na majhnih farmakološko aktivnih molekulah, kakršne so tiste, ki se uporabljajo kot UV filtri.
COBISS.SI-ID: 25697319
V raziskavi smo ugotovljali potencialno estrogenost ter strupenost UV filtrov BP3 in BP4 ter kloriranega produkta BP3 (5-kloro BP3), ki lahko nastaja pri kloriranju bazenske vode, na bakterije Vibrio fischeri, alge Desmodesmus subspicatus, rake Daphnia magna in ribe Danio rerio. Ugotovili smo, da je bil UV filter BP3 bolj strupen za vodne organizme kot BP4, pri čemer so največjo občutljivost pokazali raki Daphnia magna in alge Desmodesmus subspicatus. BP4 je bil manj strupen od UV filtra BP3, saj smo škodljive učinke na vodne organizme zaznali šele v vzorcih z nekaj deset miligrami BP4 na liter. Akutna strupenost kloriranega produkta 5-kloro BP3 se ni bistveno povečala v primerjavi z izhodnim UV filtrom BP3, zaznali smo le večjo strupenost na alge. Rezultati YES testa so pokazali, da nobeden od testiranih UV filtrov niti kloriran produkt BP3 ni pokazal estrogenske aktivnosti. Študija strupenosti UV filtrov je pokazala na potencialne škodljive učinke preiskovanih UV filtrov na vodne organizme. Ker obstaja realna možnost spiranja UV filtrov v vodno okolje, je poznavanje njihovih potencialno škodljivih lastnosti za vodne ekosisteme nujno, še še preden le-ti postanejo komercialno dostopni.
COBISS.SI-ID: 1994235
V tej študiji