V raziskavi smo ugotovljali potencialno estrogenost ter strupenost UV filtrov BP3 in BP4 ter kloriranega produkta BP3 (5-kloro BP3), ki lahko nastaja pri kloriranju bazenske vode, na bakterije Vibrio fischeri, alge Desmodesmus subspicatus, rake Daphnia magna in ribe Danio rerio. Ugotovili smo, da je bil UV filter BP3 bolj strupen za vodne organizme kot BP4, pri čemer so največjo občutljivost pokazali raki Daphnia magna in alge Desmodesmus subspicatus. BP4 je bil manj strupen od UV filtra BP3, saj smo škodljive učinke na vodne organizme zaznali šele v vzorcih z nekaj deset miligrami BP4 na liter. Akutna strupenost kloriranega produkta 5-kloro BP3 se ni bistveno povečala v primerjavi z izhodnim UV filtrom BP3, zaznali smo le večjo strupenost na alge. Rezultati YES testa so pokazali, da nobeden od testiranih UV filtrov niti kloriran produkt BP3 ni pokazal estrogenske aktivnosti. Študija strupenosti UV filtrov je pokazala na potencialne škodljive učinke preiskovanih UV filtrov na vodne organizme. Ker obstaja realna možnost spiranja UV filtrov v vodno okolje, je poznavanje njihovih potencialno škodljivih lastnosti za vodne ekosisteme nujno, še še preden le-ti postanejo komercialno dostopni.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1994235Vabljeno predavanje na Indijskem inštitutu za znanost v Bangaloreju, kjer so bili predstavljeni najpomembnejši rezultati na področju stabilnosti, razgradnje ter strupenosti izbranih industrijskih kemikalij.
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
COBISS.SI-ID: 1933819