Filozofska hermenevtika ne more pristati ob tem, da se ponuja kot alternativni odgovor na vprašanje možnosti filozofije, niti na to, da odgovor nanj išče in najde v tem, kar je nekoč bila filozofija. Filozofska hermenevtika se ne more tudi vsiljevati kot drugi oziroma drugačni odgovor na filozofijo, marveč mora najprej in predvsem sprejeti nagovor njenega vprašanja, in samo po tem je kot hermenevtika, če sledimo Schleiermacherju, zmožnost razumevanja govora drugega
COBISS.SI-ID: 250018816
Članek se začenja z opozorilom na tradicionalno razlikovanje med zgodovino (res gestae) in zgodovinopisjem (historia rerum gestarum). V 19. stoletju se je razlika med njima prikrila v Rankejevi programatični formuli, da mora zgodovinar poročati o tem, wie es eigentlich gewesen. V njej je zgodba zgodovine izenačena z zgodovinarjevo pripovedjo, ki postane njen prosojni medij. Nasprotno ju moderna in postmoderna metahistoriografska kritika ostro razločuje in hkrati trdi, da »zgodba« zgodovine ni nič drugega kakor fikcija pripovedi, saj je uzgodbenje zmeraj že delo zgodovinarjeve pripovedi.
COBISS.SI-ID: 44121698
Bogovi Grkom niso bili blizu v magični imanenci ali v teološki transcendenci torej, temveč v mnemontični prisotnosti. Spomin je prisotnost odsotnega. Izpostaviti se božji bližini bi torej pomenilo bližini tega (najbolj) oddaljenega, kar daljnosti sami. Tisto, kar dela življenje grških bogov božansko, je nesmrtnost. Kar spravlja človeka kot smrtnika v bližino nesmrtnega, pa je spomin. Za Grke vedno bil. Ta bližina spomina je vseskozi ambivalentna, je bližina oddaljenega, v kateri je najbližje izkušeno kot odmaknjeno v skritost, pozabo.
COBISS.SI-ID: 254977024
Članek obravnava sledi, ki so jih bitka pri Vipavi in njeni udeleženci zapustili v dveh srednjeveških islandskih besedilih: v svetovni kroniki Zgodovina sveta (Veraldar saga) in življenjepisu svetnika Saga o škofu Ambroziju (Ambrosius saga byskups), posveča pa se tudi morebitnim odmevom na ta dogodek v islandski romanci Saga o Kirialaxu (Kirialax saga).
COBISS.SI-ID: 1836499
V zadnjih desetletjih je globalizacija sprožila številne pozitivne in negativne odzive v domačem in mednarodnem okolju. Pomembna posledica globalizacije je tudi povečanje ekonomske, socialne, kulturne in politične moči podjetij, kar po eni strani pozitivno vpliva na življenja posameznikov in na družbo kot celoto, po drugi strani pa smo priča velikemu številu obtožb na račun podjetij, ki sistematično kršijo človekove pravice vključno s svobodo izražanja in svobodo umetniškega izražanja.
COBISS.SI-ID: 43819362