Vprašanje o sodobnosti Evrope nastopa v kontekstu pogovora o skupni evropski prihodnosti. Ta pogovor, ki je dosežek srečevanja različnih kulturnih govoric, narekuje refleksija tega, kar današnjo Evropo vzpostavlja kot svetovno moč. Vidikov »odpiranja prihodnosti« in »omogočanja razvoja« ni mogoče medsebojno usklajevati, če nimamo izkustva sodobnosti v stikanju horizontov, iz katerega se naznanja tudi skupen interes evropskega pogovora. Različnost evropskih govoric se ne izkazuje kot zavora pri vzpostavljanju tega pogovora, marveč kot njegov
COBISS.SI-ID: 3941872202
Vprašanje o sodobnosti Evrope nastopa v kontekstu pogovora o skupni evropski prihodnosti. Ta pogovor, ki je dosežek srečevanja različnih kulturnih govoric, narekuje refleksija tega, kar današnjo Evropo vzpostavlja kot svetovno moč. Vidikov »odpiranja prihodnosti« in »omogočanja razvoja« ni mogoče medsebojno usklajevati, če nimamo izkustva sodobnosti v stikanju horizontov, iz katerega se naznanja tudi skupen interes evropskega pogovora. .
Članek se začenja z opozorilom na tradicionalno razlikovanje med zgodovino (res gestae) in zgodovinopisjem (historia rerum gestarum). V 19. stoletju se je razlika med njima prikrila v Rankejevi programatični formuli, da mora zgodovinar poročati o tem, wie es eigentlich gewesen. Nasprotno ju moderna in postmoderna metahistoriografska kritika ostro razločuje in hkrati trdi, da »zgodba« zgodovine ni nič drugega kakor fikcija pripovedi, saj je uzgodbenje zmeraj že delo zgodovinarjeve pripovedi.
COBISS.SI-ID: 41101666
Spomin pri Platonu ni samo to, o čemer se v filozofiji govori, ampak po čemer (se) filozofija govori. Glavna tema članka je, kako se platonsko poveže prebuditev spomina, erotične ljubezni in čudenja v neki nenadnosti, ki druži vse troje kot začetek – filozofije. Povezava ljubezenske prevzetosti z obuditvijo spomina na nepozabno, ki osupne običajno življenje in ga obrne na glavo, določi temeljno ontološko strukturo: če je to vse, kar je (kar hočem), potem je vse drugo nič, potem izven tega sploh ni ničesar drugega, razen nič.
COBISS.SI-ID: 2749556
Avtorica opisuje odmev madžarske vstaje leta 1956 v Sloveniji in Jugoslaviji v kontekstu domačih in mednarodnopolitičnih razmer sredi petdesetih let. Na podlagi jugoslovanskih arhivskih virov, zlasti fondov Centralnega komiteja ZKJ/ZKS in Uprave državne varnosti, razkriva zakulisje slovenske in jugoslovanske politike ter odziv prebivalstva in kritičnih izobražencev na vrenje v sosednji državi.
COBISS.SI-ID: 2700916