V članku obravnavamo skupino nožnic in pripadajočih mečev iz obdobja prehoda pozne prazgodovine v rimsko dobo, za katero je Werner (1977) predpostavil noriški izvor, v novejših objavah pa domnevajo, da so jih izdelovali tudi na področju Treverov. Naše raziskave so pokazale, da je barvna kovina pri vseh štirih primerkih iz Slovenije, pri katerih smo ugotavljali njeno sestavo, ista medenina. Enako velja za tri primerke obravnavane skupine nožnic iz Nemčije in s Slovaške. Uporaba iste medenine in žig z latinskim imenom na eni izmed nožnic s Poljske govorijo za njihovo izdelavo v keltsko-rimskem okolju, glede na njihovo razširjenost morda v severovzhodnem delu rimske Italije.
COBISS.SI-ID: 32025645
V članku obravnavamo pozlačen bronast portretni kip v togi in druge ob njem najdene dele spomenika, tj. marmorni podstavek in marmorni korintski kapitel, ki so jih l. 1836 izkopali v Ljubljani. Iz arhivskih virov izhaja, da so bili najdeni v severozahodnem vogalu izkopnega polja za stavbo Kazine, tj. na območju začetka severnega emonskega grobišča, tik ob glavni cesti. Stilne značilnosti kipa in kapitela kažejo na datacijo v prvo pol. 2. stoletja. Na kipu, podstavku in kapitelu so ohranjene železne opore, zatiči in svinčene zalivke, ki jasno kažejo, da je bil kip prvotno pritrjen na podstavek in ta na kapitel, pod katerim je bil steber. Doslej poznani rimski portretni spomeniki na stebrih so v dobi principata omejeni na obeležja cesarjem ter povezani s čaščenjem cesarjev po smrti: označujejo mesto njihove upepelitve, so spomeniki njihovi apoteozi in lahko tudi nagrobni spomeniki, v dveh primerih pa obenem tudi slavnostni obeležji zmage. Domnevamo, da so emonski kip, podstavek in kapitel sestavni deli zaenkrat edinstvenega primera osebi izven cesarske družine postavljenega nagrobnega spomenika s stebrom in celopostavno soho na vrhu. Morda je bilo takih spomenikov več, vendar se niso ohranili oziroma so ohranjeni le njihovi deli, ki niso prepoznani kot ostanki stebrnih spomenikov.
COBISS.SI-ID: 36334893
Obravnavali smo najdbe rimskih svinčenih izstrelkov za pračo z območja Slovenije. Predstavili smo ugotovitve o njihovih oblikah, načinu izdelave in razprostranjenosti. Analiza večjih sklopov svinčenih izstrelkov za pračo s slovenskih najdišč je pokazala, da jih lahko povežemo z vojaškimi aktivnostmi (spopadi, zaloge, oporišča) v različnih obdobjih rimskega osvajanja današnjega slovenskega ozemlja.
COBISS.SI-ID: 33420077
Z metodo protonsko vzbujenih rentgenskih žarkov (PIXE) smo analizirali meče iz 1. stoletja pr. n. št. in pripadajoče nožnice s predrtim okrasom iz Ljubljanice pri Bevkah, s Strmca nad Belo Cerkvijo in iz Verduna (grob 37 in grob 131). Rezultati analiz kažejo, da so pri izdelavi teh predmetov uporabljali železo in medenino.
COBISS.SI-ID: 32025901
PIXE-PIGE raziskave elementne sestave 97 steklenih jagod iz grobov 7.-začetka 11. stoletja v Sloveniji so pokazale, da jih 57 pripada natronovemu steklu, ki je značilno za rimsko produkcijo, in 40 steklu iz solnoljubih rastlin, ki izvira iz bizantinskega in/ ali islamskega sveta ter je po letu 800 postopno nadomestilo natronovo steklo. Steklene jagode z grobišč z značilnimi keramičnimi pridatki v vzhodni Sloveniji pripadajo obema skupinama, kar se sklada z arheološkim datiranjem te skupine grobov v konec 8. in v 9. stoletje. V grobovih iz osrednje Slovenije (ketlaška kulturna skupina) pa so jagode iz grobov starejše faze, ki so jo slovenski arheologi doslej datirali v 7. in 8. stoletje, njihovi srednjeevropski kolegi pa v prvo polovico 9. stoletja, pokazale jagode iz stekla, ki je bilo narejeno s pepelom solnoljubih rastlin, kar govori v prid mlajši dataciji omenjene skupine.
COBISS.SI-ID: 25673511