Proces neolitizacije osrednje in vzhodne Sloveniji se je začel razmeroma pozno: najstarejše neolitske naselbine sodijo v okvir savske skupine lengyelske kulture, ki jo datiramo med 4.800 in 4.500 pr. n. št. Razlogi za tako pozno neolitizacijo so kompleksni in so, podobno kot v sosednjih regijah južne Avstrije in zahodne Hrvaške, v največji meri povezani s specifičnimi regionalnimi naravnimi danostmi (specifične prsti, hribovitost, intenzivna naravna gozdnatost, …). Po drugi strani pa so najstarejši neolitski pojavi na tem prostoru nenavadno intenzivni in kompleksni. Kompleksnost naselbin savske skupine lengyelske kulture je razvidna v sočasnem pojavljanju kolišč, odprtih neutrjenih naselbin, naselbin na dvignjenih rečnih terasah in utrjenih višinskih naselbin. Taka naselbinska raznovrstnost je v regionalni prazgodovini izjemna. Na predavanju smo predstavili izbrane primere vsakega od teh tipov naselij. Njihova številčnost in kompleksnost nakazujejo – ob primerjavi s skoraj popolno odsotnostjo naselbinskih sledov v predhodnem obdobju – primarno prisvajanje prostora tipa Landnahme. Obravnavali smo tudi potencialne razloge za širjenje neolitizacije, od novo vzpostavljenih transevropskih trgovskih poti, preko iskanja lokalnih kamnin (in rud?) za orodja (in metalurško predelavo?), do začetkov lokalnega izkoriščanja površin za živinorejo in poljedelstvo.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 8670560Z metodo PIXE-PIGE smo analizirali sestavo 62 granatov iz poznoantičnih nakitnih predmetov, izkopanih na grobišču Lajh v Kranju ter na poznoantičnih višinskih postojankah v Sloveniji. Ugotovili smo, da po klasifikaciji, ki jo je uvedel Thomas Calligaro, sodijo v tipe I – III. Prva dva tipa izvirata z najdišč v Indiji, tip III pa je iz Šri Lanke ali jugovzhodne Indije. V zahodni Evropi se granati tipov I–III pojavljajo do konca 6. stoletja, potem pa jih nadomestijo granati tipov IV in V, ki izvirajo iz najdišč v današnji Portugalski in Češki. Vzrok za zamenjavo je zaprtje trgovskih poti zaradi sasanidske zasedbe arabskega polotoka konec 6. stoletja. Med slovenskimi granati tipov IV in V nismo zasledili, kar kaže na velike politične spremembe, ki nastanejo na ozemlju današnje Slovenije okrog leta 600 z avarskimi vpadi in naselitvijo Slovanov.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 27420711T. Knific je pripravil objavo zgodnjesrednjeveške naselbine in grobišča Popava pri Lipovcih. Med vkopanimi naselbinskimi objekti je bilo sedem opredeljenih kot ostanki bivališč, tj. enoprostorne zemljanke s šotorasto streho. Med drobnimi najdbami v naselbini je bilo največ lončenine. Posodje je precej enotnega videza, vendar se deli na luknjičasto in peskasto lončenino. Med obema smo zaznali kronološke razlike. V starejšem obdobju naselbine (druga polovica 7. do druga tretjine 8. stoletja) prevladuje luknjičasta lončenina, ki je del srednjepodonavskega kulturnega izročila, v mlajšem obdobju (zadnja tretjino 8. in 9. stoletje) pa je prevladala peskasta lončenina, ki je sorodna velikomoravski. Na Popavi so raziskali 11 žganih grobov, ki predstavljajo prvo v Sloveniji odkrito zgodnjesrednjeveško žgano grobišče ali njegov del. V dveh grobovih so bili sežgani ostanki pokojnikov shranjeni v lončenih žarah, v devet grobovih pa prosto položeni v plitvo jamo. Na podlagi tipoloških analiz in radiokarbonskih meritev so grobovi datirani od konca 7. do zgodnjega 9. stoletja. Popavsko grobišče se vključuje v zelo razširjen in dolgotrajen obred pokopavanja sežganih pokojnikov v zgodnjem srednjem veku, ki se pripisuje slovanskemu prebivalstvu.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 268921856Nastopili smo na letnem srečanju Hrvaškega arheološkega društva v Vukovarju. V predavanju Sledovi rimske vojske - primer Sokolovec smo predstavili potencial arheološkega najdišča Sokolovec blizu Vinkovcev v Slavoniji. Najdišče leži na njivskem območju med rekama Vuko in Vučico. Tukaj so v zadnjem času z detektorjem kovin našli številne drobne arheološke najdbe. Med njimi so nekatere tesno povezane z rimsko vojsko v prvih desetletjih n. št. To napeljuje na domnevo, da je najdišče povezano z dogodki v času velikega panonsko-delmatskega upora (6–9 n. št.). Dodaten argument v prid tej domnevi predstavlja etimološka povezava imen rek na območju Sokolovca s toponimom Volcejsko močvirje, ki ga antični pisni viri navajajo kot kraj pomembnega spopada med Rimljani in uporniki leta 7. Najdišče Sokolovec torej morda hrani edinstven zapis antičnega konflikta in predstavlja izziv arheologiji bojišč.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 8694624Sistematično določanje barvnih kovin in zlitin na rimski vojaški opremi iz Slovenije je zajelo 31 predmetov iz reke Ljubljanice, ki so - z redkimi izjemami - datirani v drugo polovico 1. stoletja pr. Kr. in prvo polovico 1. stoletja po Kr. Za analiziranje sestave smo uporabili nedestruktivno metodo PIXE. Izsledki raziskave kažejo, da je za vojaško opremo druge polovice 1. stoletja pr. Kr. in 1. stoletja po Kr. značilna uporaba medenine z okoli 20% cinka, kar podpira domnevo o razmeroma visoki stopnji standardizacije pri izdelavi rimske vojaške opreme.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 8737888