Tema doktorske disertacije je bila analiza dveh zakladnih najdb, odkritih leta 2003 med arheološkimi raziskovanji v Drnovem. Prva vsebuje 902 novca (antoninijana) in je bila poškodovana z oranjem, drugo, ki je pomembnejša, pa predstavlja 973 rimskih srebrnikov in nakit, ki so bili najdeni v keramičnem loncu. Primeri nepoškodovanih zakladov so izjemno redki, zato je analiza tega zaklada zelo pomembna. Z uporabo različnih nedestruktivnih metod je doktorantka še pred praznjenjem lonca ugotovila, kaj je v njem, kar je omogočilo, da so bili pri praznjenju lonca uporabljeni ustrezni raziskovalni in konservatorsko-restavratorskih postopki. V obeh najdbah so najmlajši novci kovani v letih 260–261. Zakop obeh najdb je zato povezala z vpadom Jazigov in Roksolanov v Panonijo v letih 259–260.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 255869440Pripravili smo razstavo o bogati arheološki dediščine reke Ljubljanice, njenih pritokov in obrežij. Razstavljenih je bilo 793 predmetov, ki so predstavljali rdečo nit, ob kateri smo s pomočjo velikih slikarskih prikazov, filmov in razlagalnih panojev s kratkimi besedili ter nazornimi ilustracijami prikazali razvoj zgodovinskih dogajanj od srednje kamene dobe do sedanjosti na področju osrednje Slovenije in širše. Razstavo, ki je bila na ogled v Armémuseum v Stockholmu od 25. 5. 2011 – 8. 1. 2012 si je ogledalo okoli 50.000 obiskovalcev.
F.28 Priprava/organizacija razstave
COBISS.SI-ID: 8036448Z metodo PIXE/PIGE smo analizirali steklene jagode iz staroslovanskih grobov 8.-10. stoletja. Jagode je mogoče razdeliti v dve skupini: na jagode iz natronovega stekla, ki je značilno za rimsko proizvodnjo stekla, in na jagode iz stekla narejenega s pepelom solnoljubih rastlin, ki se v srednji in zahodni Evropi ni začelo pojavljati pred začetkom 9. stoletja. Rezultati so pomembni za datiranje arheoloških kulturnih skupin. Grobišča v vzhodni Sloveniji so vsebovala jagode iz stekla solnoljubnih rastlin, kar se sklada z datacijo te skupine v konec 8. in v 9. stoletje. Drugače pa je pri ketlaški kulturi v osrednji Sloveniji. Tu si bile jagode iz stekla, ki je bilo narejeno s pepelom solnoljubnih rastlin ugotovljene v grobovih, ki jih arheološka stroka uvršča v najstarejšo podskupino ketlaške kulture. To slovenski arheologi datirajo v 7. in 8. stoletje, srednjeevropski kolegi pa v prvo pol. 9. stoletja. Rezultati naših raziskav so torej močan argument v prid mlajši dataciji.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 257786368