Tukaj gre za javno vabljeno predavanje, katerega je Jana Rošker decembra 2012 izvedla na Oddelku za vzhodnoazijske študije Univerze Dunaj v Avstriji. Predavateljica je v njem obravnavala idejo harmonične družbe, ki tvori jedro aktualnih družbenih ideologij v L. R. Kitajski. V ta namen jo osvetli iz treh zornih kotov, namreč skozi analizo uradnih državnih, klasičnih in modernih konfucijanskih interpretacij koncepta harmonije (he, hexie). Avtorica ugotovi, da uradna interpretacija teoretikov L.R. Kitajske večinoma sloni na Xunzijevi (torej legalistično – avtokratski) nadgradnji tega koncepta, medtem ko sledijo tajvanski moderni konfucijanci v svojih interpretacijah predvsem mencijanski, na idejah človečnosti in enakovrednosti temelječi, idejni liniji klasičnega konfucijanstva. Predavateljica je nazorno pokazala, da je za razumevanje konstrukcije sodobnih ideologij v L.R. Kitajski potrebno poznavanje njihovih tradicionalnih idejnih in historiografskih ozadij.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 50678370V oktobru 2012 je Nataša Vampelj Suhadolnik v sklopu evropske izmenjave Erasmus izvedla petdnevni sklop vabljenih gostujočih predavanj na Oddelku za Vzhodnoazijske študije Univerze Komenski v Bratislavi. Pričujoče predavanje predstavlja del tega sklopa. Serija predavanj je bila posvečena raziskavam nagrobne umetnosti iz obdobja dinastije Han (206 pr.n.št. – 220). Grobovi dinastije Han kot zgodovinska, družbena in kulturna posebnost predstavljajo dokument tega obdobja in odražajo takratno strukturo družbe. Nudijo nam možnost rekonstrukcije konkretnih tehnoloških dosežkov pa tudi abstraktnejših, filozofskih in drugih duhovnih ter kozmoloških vrednot. Osrednji družbeni razlog za izgradnjo teh neobičajnih objektov zagotovo tiči v vseprisotnem in razširjenem verovanju v neodvisen obstoj duše, katera je bila videna kot nosilka istih želja in hrepenenj kot jih imajo živeči ljudje. Želja po transcendiranju človeške minljivosti v sfero življenja po smrti je privedla do izgradnje svetih grobišč, opremljenih s številnimi objekti, katere naj bi pokojni potrebovali v onostranskem življenju. Sodobne arheološke raziskave nam nenehno nudijo vse bolj kompleksne uvide v najzgodnejše družbene aktivnosti in z njimi povezane tehnološke dosežke. Hkrati nam rezultati teh raziskav nudijo možnosti bolj celovitega razumevanja duhovnih hrepenenj, filozofskih nazorov in naravnih procesov, ki so bili prisotni v takratni družbi; konce koncev nam nudijo tudi vpogled v delovanje celotnega vesoljstva, kateri predstavlja osrednjo temo pričujočega sklopa predavanj. Njihov namen je namreč predvsem v prikazu povezave posamičnih vidikov tradicionalnega kozmološkega sistema dinastije Han z materialnimi elementi nagrobnih struktur.
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
COBISS.SI-ID: 50128738V maju 2012 je Jana Rošker v sklopu evropske izmenjave Erasmus izvedla petdnevni sklop vabljenih gostujočih predavanj na Oddelku za Vzhodnoazijske študije Univerze Komenski v Bratislavi. Pričujoče predavanje predstavlja del tega sklopa. V tem predavanju je izhajala iz predpostavke, po kateri so sodobni problemi v zvezi z nujno potrebo po rekonceptualizaciji akademskega področja vzhodnoazijskih študij povezani z dejstvom, da te discipline še niso sestavile splošnega, enotnega in koherentnega sistema zbiranja, procesiranja in posredovanja znanja. Zato sodi iskanje specifične znanstvene metodologije k najpomembnejšim nalogam sodobnih azijskih študij. Osnove modernih znanstvenih metodologij izhajajo iz konceptualnega ogrodja, ki se je razvilo znotraj prevladujočih struj »zahodnih« filozofij, epistemologij in teorij znanosti. V teku razvoja idejne zgodovine se je to ogrodje nadgrajevalo znotraj enotnega in inherentnega omrežja prevladujočih teoretskih tokov evropskih in kasneje evro-ameriških diskurzov. Zato nikakor ni slučaj, da so tudi sodobne filozofske študije v Vzhodni Aziji osredotočene na iskanje novih metodologij, ki bi raziskovalcem omogočale integracijo specifičnih posebnosti tradicionalnih teoretskih diskurzov, zlasti na področju humanistike in družboslovja. Ker se je v procesu iskanja konceptualizacije tovrstnih metodoloških modelov jasno izkazalo, da konceptov in kategorij ni možno enostavno prenašati iz enega socio-kulturnega konteksta v drugega, je za vzpostavitev konstruktivnega dialoga med evro-ameriškimi in vzhodnoazijskimi znanstvenimi diskurzi potrebna teoretska disciplina, katera jih je zmožna »prevajati«. Pri tovrstnih »prevodih« seveda ne gre za lingvistično neoporečno prenašanje pojmov, temveč tudi (in predvsem) za konceptualne ali diskurzivne prevode, Metode, ki so potrebne za tovrstno diskurzivno prevajanje, niso del obstoječih metodologij drugih disciplin, temveč predstavljajo osnovo novih, specifičnih metodologij, ki bodo lahko tvorile osnovo sodobnih vzhodnoazijskih študij.
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
COBISS.SI-ID: 51282274Izhodišče radijskega intervjuja, katerega cilj je bila predstavitev pričujoče tematike širši slovenski javnosti, so bile raziskave grobišč kitajske dinastije Han (206 pr.n.št. – 220) Nataše Vampelj Suhadolnik in študije tradicionalnega kitajskega kozmološkega sistema, ki se odražajo v arhitekturi grobišč, v ureditvi njihovih prostorov in v njihovi umetnosti, pri čemer je šlo seveda za kulturne artefakte, narejene izključno za najvišje sloje. Objekti predstavljenega raziskovanja so bile poslikane grobnice, pa tudi literarni viri, na podlagi katerih je avtorica prikazala tesno zvezo med ikonografskim materialom na eni, in arhitekturno strukturo na drugi strani. Nataša Vampelj Suhadolnik je predstavila svoje analize posamičnih struktur grobišč onkraj omejitev posamičnih discipline; njeni izsledki kažejo, da posamičnih vidikov ni obravnavala ločeno, temveč jih je poskušala povezati v koherentno celoto, ki vsebuje kulturne, družbene, duhovne in kozmološke elemente. Hkrati je Nataša Vampelj Suhadolnik v intervjuju izpostavila povezavo med arhitektonskimi in slikarskimi elementi ter obrazložila verifikacijo hipoteze, po kateri se v umetnosti in arhitekturi grobišč iz obdobja dinastije Han odraža celoten tradicionalni kitajski kozmološki system in takratni duhovni svet. Opisala je tudi notranjost grobnic in razkrila, da upodobljeni prizori niso predstavljali zgolj ambicij najvišjih družbenih razredov, temveč so imeli precej globlji pomen: skupaj s konstrukcijo grobnice in v njej vsebovanih umetniških pogrebnih objektov so namreč predstavljali celotni kozmos. Služili so duši umrlega, ki naj bi z njihovo pomočjo dosegla nesmrtnost znotraj večne premene neskončnega vesoljstva.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 50309730Mitja Saje je imel na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani 25. oktobra 2012 v okviru okrogle mize prispevek o Azijskem produkcijskem načinu in problemih definiranja družbenih formacij v družbenem razvoju Kitajske. Prof. Ludvik Čarni se je prvi na slovenskem ukvarjal s problematiko azijskega produkcijskega načina, kjer je najprej predstavil poglede, ki so jih o tej temi imeli klasiki marksizma ter nato povzel in kritično ovrednotil debato ki se je na to temo razvila predvsem v Sovjetski zvezi v 20. stoletju. Problem zajema tako historično umestitev tega specifičnega produkcijskega načina glede na zgodovinsko razporeditev družbenih formacij v marksističnem diskurzu kot tudi natančnejšo opredelitev tipičnih družbenih odnosov, ki naj bi določali glavne značilnosti tega produkcijskega načina. Problem je nastal že s samo formulacijo, ki jo je postavi Marks, ko je sicer pravilno sklepal, da azijske družbe v svojem razvoju niso povsem sledile fazam družbenega razvoja kot jih je raziskal in opredelil na osnovi proučevanja evropskih družbenih sistemov. Predvsem zaradi premalo natančnega poznavanja azijskih zgodovinskih razmer je Marks svoje definicije azijskega produkcijskega načina ni preciziral in jo je nakazal bolj kot možnost, ki bi jo bilo potrebno upoštevati in najti ustrezno opredelitev v kasnejših študijah. Prav to je predvsem v krogih marksističnih družboslovcev v sovjetski zvezi spodbudilo živahno debato, ki je bila po eni strani obremenjena s pretirano dogmatičnimi in togimi pogledi, po drugi strani pa se je, zaradi še vedno nezadostnega in površnega poznavanja družbenih razmer v Aziji zapletala v prevelika posploševanja, glede na to, da niso dovolj poznali razlik v družbenem razvoju tako različnih civilizacij kot so na primer Indijska, Kitajska, Japonska, ali denimo Muslimanske dežele. To jih je vodilo v posploševanja na osnovi posameznih značilnost ene ali druge azijske družbe in poskusom formulacije enotnega modela, ki naj bi ustrezal teoretičnim zahtevam. V svojem predavanju sem podrobneje orisal navedene dileme in pokazal na nevzdržnost tovrstnih posploševanj na primeru predstavitve družbenega razvoja Kitajske, ki je povsem specifičen in močno odstopa od teoretičnega zaporedja družbenih formacij kot ga zagovarjajo marksisti. Pri tem sem pokazal tudi na praktične težave s katerimi se srečujejo uradni kitajski zgodovinarji, ki predvsem zaradi političnih zahtev poskušajo umestiti kitajske družbene razmere posameznih zgodovinskih razdobij v toge teoretične sheme, ki jim jih narekuje marksistična doktrina.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 50239842