V okviru raziskovalnega dela v Nacionalnem muzeju Gugong v Taipeiju, ki obsega eno izmed največjih kitajskih zbirk na svetu, je avtorica izvedla predavanje z naslovom »Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji« ter predstavila projekt »Identifikacija, kategorizacija in digitalizacija vzhodno-azijskih zbirk v Sloveniji«, ki bo zajel pregled celotnega gradiva, ki se nahaja v Sloveniji v različnih muzejih in ostalih institucijah ter njegovo identifikacijo, kategorizacijo, katalogizacijo in digitalizacijo. Predavanje je zajelo predvsem predstavitev 12 kitajskih zbirk, ki se hranijo v različnih muzejih, ter v nadaljevanju posebej predstavilo 3 pomembne zbirke: delo Alme Karlin in njeno zbirko, zbirko kitajskih budističnih predmetov in kipov, ki jo je v začetku 20. stoletja zbral in v Slovenijo poslal misijonar Peter Baptist Turk ter Skuškovo zbirko. Skuškova zbirka je največja zbirka kitajskih predmetov, ki se hrani v Sloveniji, saj obsega ok. 500 dragocenih predmetov, med katerimi lahko vidimo dragoceno dvorno pohištvo, bogato vezena oblačila in ostale vezenine, kitajske in tibetansko budistične kipce, porcelanaste posode, slike, stare kovance, instrumente, album fotografij Pekinga ob koncu 19. in začetku 20. stoletja, natančno študijo arhitekture in njenega okrasja iz Prepovedanega mesta, ki jo je izdala Tokijska cesarska univerza leta 1906 in številne ostale dragocene predmete.
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
COBISS.SI-ID: 54024290Jana Rošker je v gostujočem predavanju na Univerzi Dunaj obravnavala idejo harmonične družbe, ki tvori jedro aktualnih družbenih ideologij v L.R. Kitajski. Četudi se koncept harmonije, ki služi kot osnova te ideje, pogosto eksplicitno označi kot izhajajoč iz konfucijanske miselnosti, pa so v L. R. Kitajski diskurzi modernega konfucijanstva ponovno prišli v ospredje šele v zadnjih dveh desetletjih prejšnjega stoletja. Pred tem sta bila tako sam lik Konfucija, kot tudi celotna konfucijanska tradicija, predmet številnih vladnih kritik. Konfucij (in njegov nauk) sta veljala za reakcionarno in »fevdalno« ideologijo, katera naj bi ščitila zgolj interese vladajočih, izkoriščevalskih slojev pretekle kitajske družbe. Po drugi strani je bil Konfucij (v nezlomljeni tradiciji četrtomajskih kulturnih preobratov in v luči marksističnih teorij modernizacije) viden kot simbol tiste konservativne tradicije, ki je zavrla kitajsko modernizacijo in je s tem »kriva« za zaostalost države. A že slabi dve desetletji zatem se je ta kritika – za mnoge poznavalce povsem nepričakovano – sprevrgla v svoje nasprotje. Ta »uradni« obrat h konfucijanstvu – sprememba partijske dikcije, ustanavljanje oddelkov in kateder za »nacionalne študije« ter ustanovitev mreže »Konfucijevih inštitutov« – pa nikakor ni ostal omejen le na deklarativne žanre političnega vrha, temveč so se h konfucijanstvu zatekli tudi številni intelektualci, da bi jim pomagalo osmisliti (tradicionalne) družbene prakse in da bi s pomočjo konfucijanstva lahko našli načine reševanja težavnega socialnega in političnega položaja, v kakršnem se je znašla Kitajska v teku eksplozivne ekonomske liberalizacije. Četudi se v publikacijah L. R. Kitajske, ki so namenjene širitvi ideje harmonične družbe, pogosto omenja Konfucij ali konfucijanstvo kot temelj tega koncepta, pa spominjajo tovrstne konotacije koncepta harmonije na prvi pogled veliko bolj na diskurze legalistične, kot izvorno konfucijanske struje. Za razjasnitev tega vprašanja je avtorica kitajski koncept harmonije osvetlila iz treh zornih kotov, namreč skozi analizo uradnih državnih, klasičnih in modernih konfucijanskih interpretacij. Predavanje je nazorno pokazalo, da uradna interpretacija teoretikov L.R. Kitajske večinoma sloni na Xunzijevi (torej legalistično – avtokratski) nadgradnji tega koncepta, medtem ko tajvanski moderni konfucijanci v svojih interpretacijah sledijo predvsem mencijanski, tj. na idejah človečnosti in enakovrednosti temelječi, idejni liniji klasičnega konfucijanstva.
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
COBISS.SI-ID: 50678370Jana Rošker in Nataša Vampelj Suhadolnik sta bili urednici znanstvene monografije, ki je izšla pri uveljavljeni mednarodni založbi Cambridge Scholars Publishing in je vsebovala najrelevantnejše prispevke 1. konference Mednarodne znanstvene asociacije STCS (Specifične teme kitajskih študij), katero je Jana Rošker kot vodja programske skupine leta 2010 ustanovila na FF UL, in ki je odtlej organizirana vsaki dve leti. Prva konferenca (Ljubljana, 3. – 6. junij 2010) je obravnavala kulturne in civilizacijske dosežke na Kitajskem v pomembnem, vendar doslej še premalo raziskanem obdobju kitajske zgodovine dinastij Wei Jin in Nanbei (3. stoletje). Poleg svojega lastnega prispevka z naslovom “The Theoretical Shift in the Wei Jin Period and the Birth of the Structural Semantic (Ming Li)”, [COBISS.SIID 45625698], je Jana Rošker objavila tudi spremno študijo te monografije [COBISS.SIID 45556322], v kateri je izpostavila, da gre za delo, posvečeno obdobju Wei Jin in Severnih ter Južnih dinastij (220589), pri katerem gre za eno najzanimivejših faz kitajske zgodovine. Poudarila je dejstvo, da postaja to obdobje v zadnjih letih vse bolj predmet splošnega zanimanja na področju kitajskih študij, saj je vse več raziskav, ki obravnavajo različne razvojne vzorce znotraj te tranzicije in razloge zanje. Medtem ko je knjiga v prvi vrsti namenjena študentom in specialistom sinoloških študij, pa je vsekakor zanimiva tudi za širše akademske kroge, zlasti na področju medkulturnih ali primerjalnih raziskav, ki zaobjemajo kulturološko, metodološko in teoretsko problematiko oz. splošno problematiko zgodovinopisja, kritike ideologij in politologije. Osrednji cilji monografije so trije: izpostavljanje pomena tranzicije v konstruiranju kitajske kulture in zgodovine, korekcija prevladujočih historiografskih izhodišč v študiju in raziskovanju Kitajske in razvoj ter nadgradnja obstoječih teorij in raziskovalnih metodologij na tem specifičnem področju. Študije, zbrane v knjigi, so osredotočene na interakcijo idej, raziskav in perspektiv, ki so povezane s širokim spektrom pomembnih in vplivnih problemov znotraj sodobne sinologije. Konceptualno izhaja iz predpostavke, po kateri je interdisciplinarno in multidisciplinarno delo edini zanesljivi pristop za nadaljnji razvoj sinoloških raziskav; zato temelji na prepričanju, da je kategorialna in vsebinska zasnova tovrstnih raziskav osrednji predpogoj in najzanesljivejša pot za boljše razumevanje, analizo in posredovanje stvarnosti, ki so osnovane na različno strukturiranih socio-političnih, kulturnih in filozofskih kontekstih.
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 455563221. Evropsko združenje za azijsko umetnost in arheologijo (EAAAA) Spletna stran: http://www.ea-aaa.eu/ 2. Evropsko združenje za kitajsko filozofijo (EACP) (Ker je bilo združenje EACP uradno ustanovljeno šele 13. februarja 2014, je njegova spletna stran trenutno še v izdelavi). Osrednji cilji obeh združenj: • Vzpodbujanje in razvoj vseh akademskih in raziskovalnih aktivnosti, povezanih z azijsko umetnostjo in arheologijo oziroma s kitajsko filozofijo v vseh evropskih državah; • Ustvarjanje in ohranjanje možnosti za plodno izmenjavo idej; • Omogočanje dialogov med raziskovalci omenjenih disciplin; • Nudenje platforme za prezentacije in diskusije aktualnih raziskovalnih dosežkov Aktivnosti: • Organizacija rednih bienalnih konferenc; • Organizacije seminarjev, tematskih konferenc, delavnic, simpozijev, študijskih ekskurzij, predavanj; • Podpora podiplomskim študentom in mladim raziskovalcem; • Projekti publikacij in razstav; • Omogočanje stikov in sodelovanja med strokovnjaki in študenti, ki raziskujejo in/ali poučujejo azijsko umetnost in arheologijo oziroma kitajsko filozofijo; • Povezovanje in sodelovanje z drugimi sorodnimi organizacijami; • Izmenjava informacij in virov na področju azijske umetnosti oz. kitajske filozofije. Ustanovitelji/ce in člani/ce upravnih odborov: 1. EAAAA: Ustanoviteljica in predsednica: Nataša Vampelj Suhadolnik, Oddelek za azijske in afriške študije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Slovenija Člani/ce upravnega odbora: Celli, Nicoletta, Oddelek za zgodovino in kulture, Univerza v Bologni, Italija Frick, Patricia, Muzej za lakirano umetnost, Münster, Nemčija Fukuoka, Maki, Oddelek za umetnostno zgodovino in kulturne študije, Fakulteta za umetnost, Univerza v Leedsu, Velika Britanija Hegewald, Julia A. B., Oddelek za azijsko in islamsko umetnostno zgodovino, Inštitut za azijske študije (IOA), Univerza Bonn, Nemčija Kieser, Annette, Inštitut za sinologijo in vzhodnoazijske študije, Vestfalska Wilhelmova Univerza, Münster, Nemčija Lopes, Rui Oliveira, Raziskovalni center za umetnostne študije, Fakulteta za umetnost, Univerza v Lizboni, Portugalska Müller, Shing, Inštitut za sinologijo, Univerza Ludwiga-Maximiliana, München, Nemčija Olivova, Lucie, Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta, Univerza Palackya, Češka republika Prvan, Mia Dora, Oddelek za azijsko in islamsko umetnostno zgodovino, Univerza v Bonnu, Nemčija Thomsen, Hans Bjarne, Oddelek za vzhodnoazijsko umetnostno zgodovino, Univerza v Zürichu, Švica Trede, Melanie, Inštitut za vzhodnoazijsko umetnostno zgodovino, Univerza v Heidelbergu, Nemčija Voytishek, Elena, Oddelek za orientalne študije, Fakulteta za humanistiko, Državna univerza Novosibirsk, Rusija 1. EACP: Ustanoviteljica in predsednica: Jana Rošker, Oddelek za azijske in afriške študije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Slovenija Člani/ce upravnega odbora: Benicka, Jana, Oddelek za vzhodnoazijske študije, Univerza Komenskega v Bratislavi, Slovaška republika Buljan, Ivana, Oddelek za indologijo in daljnovzhodne študije, Filozofska fakulteta, Zagreb, Hrvaška Cheng, Anne, Državni inštitut za orientalske jezike in civilizacije (INALCO), Collège de France, Pariz, Francija Defoort, Carine, Oddelek za sinologijo, Filozofska fakulteta, Univerza KU Leuven, Nizozemska Dessein, Bart, Center za budistične študije, Univerza v Gentu, Gent, Belgija Du, Lun, Inštitut za politiko in družbo Kitajske, Fakulteta za družboslovje, Univerza v Duisburgu, Essen, Nemčija Motoh, Helena, Znanstveno raziskovalni center v Univerzi na Primorskem, Koper, Slovenija Poskaite, Loreta, Center za orientalne študije, Univerza v Vilni, Litva Sernelj, Tea, Oddelek za azijske in afriške študije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Slovenija Sigurðsson, Geir, Islandski center za azijske študije, Univerza v Islandiji, Reykjavik, Islandija Soffel, Christian, Oddelek za sinologijo, Univerza v Trieru, Nemčija Vrhovski, Jan, Oddelek za sinologijo, Karlova
D.02 Ustanovitev raziskovalnega centra, laboratorija, študija, društva
Člani in članice skupine so organizirali mednarodno konferenco o poučevanju japonščine in raziskovanju Japonske v Jugovzhodni Evropi in na Zahodnem Balkanu (2009): konferenca je potekala 16. in 17. 9. 2009, njen namen je bil intenzivirati sodelovanje na področju japonologije in didaktike japonskega jezika v regiji. Odziv je bil dober- udeležba z vabljenimi predavanji s sedmih univerz v regiji in dveh iz Japonske (Univerza v Tokiu in Univerza Waseda). Kot posledica se je med tem že odvila druga konferenca na isto temo, v Tokiu, 3.3.2010. Konferenco so organizirali člani programske skupine pod vodstvom Andreja Bekeša, ki je imel na njej eno od uvodnih vabljenih predavanj, v okviru Oddelka za azijske in afriške študije Filozofske fakultete UL, finančno pa jo je podprla Japonska fundacija (8000 EUR).
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 42094178