V članku obravnavam Lehrerjev pionirski pristop k problemu modrosti. Modrost je v preferiranju zasluge, ki ga opraviči sistem vrednotenja, ki ni podvržen zmoti. V članku predstavim nov, dvo-nivojski pristop, ki ga je navdihnilo Lehrerjevo delo. Modrost združuje vrline prvega reda, ki zadevajo odločanje in delovanje in vrline drugega reda, ki zadevajo refleksivno sprejetje prvega reda. Rezultati prvega reda so želje, ki jih oblikuje phronesis in vodijo delovanje, ter tvorijo praktično modrost v ožjem smislu. Drugi red pa je izvor bolj sofisticirane modrosti filozofov.
COBISS.SI-ID: 19577352
Argument iz posledic nastopa kot najboljši argument za nezdružljivost svobode in determinizma. V članku predstavim kompatibilistični tip odgovora, ki ga imenujem strategija Lehrer-Lewis in odgovarjam na nekaj standardnih inkompatibilisitičnih očitkov tej vrsti odgovora na argument iz posledic.
COBISS.SI-ID: 19134984
Članek kritično polemizira s knjigo Braintrust avtorice Patricie Churchland, ki z navajanjem izsledkov najnovejših nevrofizioloških raziskav v kombinaciji z evolucijsko biologijo in ekseprimentalno psihologijo ter genetiko, osvetljuje že od nekdaj zapostavljeno stališče, da so moralne lastnosti v nekem smislu naturalne lastnosti. Opozarja na to, da se avtorica zadovolji s trditvijo, da so moralne lastnosti (preko socialnih) naturalne (nevrobiološke) lastnosti, ne poglablja pa se v to, da obstaja več možnosti za interpretacijo te relacije. Namreč, razumemo jo lahko v smislu striktne identitete, pri čemer niso moralne lastnosti nič več od nevrobioloških ali nad njimi, kar nas vodi do tega, da so zveze med moralo in nevrobiologijo reduktivne (kjer bi moralni slovar rabil zgolj kot bližnjica v našem sporazumevanju), ali pa v manj skrajnem smislu ohlapne identitete, da so moralne lastnosti zgolj odvisne od naturalnih, pri čemer se lahko sklicujemo na supervenienco moralnih lastnosti nad nevrobiološkimi (kjer morala kljub vsemu ohrani status prave entitete).
COBISS.SI-ID: 19596808
V članku razvijem splošno pojasnilo zgradbe in stopenj političnih miselnih eksperimentov (ME), v splošnem analogno zgradbi ME na drugih področjih. Upoštevam zgodovinske ozire in obravnavam dve dominantni družini političnih ME v zgodovini zahodne politične misli. Najprej platonsko tradicijo idealnih držav, iz katere izvira tradicija utopičnega mišljenja v literarni fikciji in filozofski in politični literaturi. Druga tradicija je tradicija družbene pogodbe. Literarne anti-utopije tipično uporabljajo ključne filozofske zamisli, ki so značilne za tradicijo socialne pogodbe. V sklepu zagovarjam politične ME.
COBISS.SI-ID: 19402760
V prvem poglavju članek obravnava, kako je Druga analitika umeščena v razmerju do drugih Aristotelovih logiških del in v kakšnem razmerju je do Prve analitike - kakor vemo, za celoto »logike« v sodobnem pomenu besede Aristotel ni poznal izraza. Za primerjalno analizo je podana primerjava z Metafiziko, kjer avtor že v njenem prvem stavku jedrnato pove, da je védenje nekaj, kar je vsem ljudem dano po naravi na način, da k njemu stremijo, kot episteme pa ne bo opisana le vednost, ki je rezultat dokazovalnega postopka v neki raziskavi, temveč bo Aristotel podal tudi svojo delitev znanosti in kot poseben tip znanosti opisal tudi pojem metafizike oziroma filozofijo kot tako; Aristotel bo tu tudi vzpostavil standardno razlikovanje med empirično potjo znanja in znanstvenim spoznanjem. V Drugi analitiki se Aristotel problematike episteme loti na nekoliko drugačen način. Za izhodišče lahko vzamemo vlogo predhodnega znanja v znanstvenem postopku, ki ga bomo obravnavali v tretjem poglavju, kjer takšno znanje služi kot »prvo počelo«, kakor temu pravi, torej kot samorazvidno intuitivno načelo v znanstvenem dokazovalnem postopku. V četrtem poglavju se dotaknemo ključnih pojmov za razumevanje Analitik in orišemo silogistiko kot teorijo sklepanja, uvedeno v Prvi analitiki, nujno za razumevanje obeh; kot vemo, danes »silogizem« ni ustrezen prevod za tisto, čemur je Aristotel rekel syllogismos, saj je ta izraz pri njem bistveno širši in ne zajema le določenih oblik veljavnih argumentov. Kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni za znanstveno razumevanje, je opisano v petem poglavju – npr. nanašati se mora na dejstva, ki ne morejo biti drugačna, in podajati razlago, ki nam omogoči razumevanje, zakaj je takšna, kot je.Temu sledi obravnava vrst znanstvenih vprašanj z začetka druge knjige Druge analitike, na koncu sledi kratek pregled recepcije dela pri antičnih, srednjeveških in kasnejših prevajalcih ali komentatorjih.
COBISS.SI-ID: 19730440