Mark Richard v svoji knjigi ponuja novo in izzivalno ekspresivisitčno teorijo rabe in semantike pejorativov. V članku dokazujem nasprotno tezo, da je osrednja raba pejorativov kognitivna.
COBISS.SI-ID: 18726920
Aristotelova znamenita ugotovitev pravi, da sta odgovora na »Zakaj je?« in »Kaj je?«, torej tista, ki merita na razlago in bistvo stvari, istovetna. Namen tega članka je utemeljiti težavo z začetka druge knjige Druge analitike, kjer je razvita njegova teorija četverne tipologije postavljanja vprašanj – tistih, ki naj vodijo sleherno znanstveno raziskovanje. Na tem mestu Aristotel pravi, da se lahko vprašamo bodisi (a) da je neka podlaga opisana z neko lastnostjo ali predikatom (89b26), ali (b) zakaj je neka podlaga opisana z neko lastnostjo (89b30), ali (c) ali neka podlaga je (89b32) in ali (d) kaj neka podlaga je (89b34-5). Takšna četverna taksonomija spraševanj se nanaša na predmete kot nekaj, kar »da je« (to hoti), »zakaj je« (to dioti), »ali je« (to ei estin) in »kaj je« (to ti estin). Zdi se, da je Aristotel imel različne strategije, kako bi vsa štiri združil v pare: (a) in (c) lahko združimo v vprašanje, ali obstaja srednji pojem (meson), (b) in (d) lahko združimo v vprašanje, kaj je ustrezen srednji pojem. V članku ugotavljam, da je »če je« vprašanje po svojem bistvu res eksistencialno, vendar ima tudi veliko drugih pomenov, ki pa so nezdružljivi z Aristotelovo osnovno namero glede tega tipa raziskovalnega spraševanja, npr. v primeru pripisa v delnem smislu« (epi merous) ali v polnem smislu (haplos).
COBISS.SI-ID: 33108269
Avtor zagovarja tezo o obstoju relacije "neformalne" posledice. V neformalni logiki je argument prepričevalen, če in samo če so premise racionalno sprejemljive, relevantne za sklep in tvorijo osnovo za sprejetje sklepa. Te pogoje izpolni določena ohlapna relacija logičnega sledenja. Resnica se ne ohranja, a če so sprejemljive premise, je tudi sklep. Lahko govorimo tudi o obliki in racionalni nujnosti relacije podpore. Gre za norme elementarne znanstvene metodologije znotraj katere argument uteleša razmišljanje v okviru raziskave ali oblikovanja prepričanj na področjih, dostopnih informiranemu intelektualcu.
COBISS.SI-ID: 18851592