Članek obravnava Lehrerjeva pionirska razmišljanja o modrosti.
COBISS.SI-ID: 19577352
Pluralistična teorija o smiselnosti življenja, ki jo predlaga Berčić, ponuja lepo iztočnico za razmišljanje o življenjskem smislu. Na koherentističnem ozadju, ki ga bežno omeni, lepo sovpada z intuicijami številnih modrecev, od filozofskih klasikov do sodobnih psihologov. V članku skušam njegovo normativno skico dopolniti z orisom metafizike in epistemologije smisla, ki sta po svojem duhu odzivnostna. V skladu z mojim predlogom je nekaj objektivno smiselno, čče povzroči občutek, doživetje smiselnosti v delno idealiziranih, primerno dovzetnih opazovalcih. Odziv umešča dotični dogodek ali stvar v prostor smisla, podoben prostoru barv.
COBISS.SI-ID: 20434440
Van Inwagenov argument iz posledic velja za najboljši argument v podporo nekompatibilizmu. Van Inwagen sam je pohvalil Lewisov odgovor kot sploh najboljšo strategijo, ki je na voljo kompatibilistu, čeravno po Lewisovem priznanju nekoliko spominja na Lehrerjevo rešitev. Primerjava pokaže, da lahko govorimo o Lehrer-Lewisovi strategiji, le da je po moji oceni Lewisova različica dialektično za odtenek močnejša. V članku zavrnem nekatere standardne nekompatibilistične očitke zoper Lehrer-Lewisov odgovor.
COBISS.SI-ID: 19134984
V članku ponujam močan, izključno na vrlinah temelječ, hkrati pa na resnico osredotočen okvir za vrlinsko epistemologijo. Slednjo opira na jasno motivirajočo spoznavno vrlino, vedoželjnost ali radovednost v zelo ohlapnem pomenu, opredeljuje čisto izvršilne zmožnosti-vrline kot sredstvo za spoznavanje resnice, cilja, ki nam ga zastavlja prva, in, končno, umešča preostale, delno motivirajoče in delno izvršilne vrline v odnos do tega osrednjega svežnja vrlin. Značajske poteze, spoznavne vrline, so prikazane kot hibridi, delno moralne, delno pa povsem spoznavne. Da bi bil pristop pristno vrlinski, dokazujem, da je osrednja vrlina, vedoželjnost ali radovednost, odgovorna za vrednost resnice: resnica je za spoznavalce dragocena, ker so vedoželjni, večina ostalih vrlin pa pomaga potešiti njihovo vedoželjnost. Tako na vrlinah temelječo podobo motivacije za kopičenje vednosti je mogoče na poti do polnokrvne, močne vrlinske epistemologije lepo kombinirati z analizo pojma vednosti po vzoru Sose, ki postavlja v ospredje vrline-zmožnosti.
COBISS.SI-ID: 17224200
Razumevanje je eden naših osrednjih spoznavnih ciljev. K njemu nas priganja pomembna motivacijska spoznavna vrlina, namreč vedoželjnost o tem, kako so stvari povezane med seboj. Razumevanje človeško pomembnih vzročnih odvisnosti je po antropocentričnem modelu, ki ga zagovarjam v članku, tudi osnovna dejstveno-teoretska prvina modrosti. Srečamo jo na dveh ravneh. Na prvi ravni, ravni neposredne, spontane modrosti jo spremljata praktična vednost in motivacija (phronesis), zaobjema pa razumevanje sebe (posebna raven vednosti o sebi, ki se nanaša na dispozicije, zmožnosti, ranljivosti, načine odzivanja), drugih ljudi, možnosti za smiselno življenje in relevantnih potekov dogodkov. Delno, a ne v celoti se upira skeptičnim scenarijem. Na drugi, reflektivni ravni pa razumevanje olajša polnejše in celovitejše združevanje naše praktične in dejstveno-teoretične vednosti in motivacije, s čimer se zmanjša tveganje in pogostnost konfliktov med vsemi temi sestavinami. Ob tem pa sodeluje še pri reflektivnem nadzoru, brez katerega ni polne reflektivne modrosti, ključne spoznavno-praktične vrline oz. človeške odlike.
COBISS.SI-ID: 20520712